Letno refleksijo smo preživljali v sproščenem bratskem vzdušju. Od prvega leta, ko smo bili na letni refleksiji le štirje - msgr. Maksimilijan Matjaž, msgr. Janez Kozinc, ki je bil takrat še koordinator celjskih bogoslovcev, Filip Bezovnik, bogoslovec iz župnije Mozirje in jaz - je naše število že lepo naraslo.

Zbrali smo se v Celju od koder smo člani celjske škofije pot nadaljevali skupaj razporejeni v dva avta. FOTO: Arhiv bogoslovcev

Razmišljali smo, kateri dogodki preteklega leta so nam posebej ostali v spominu, katere osebe so nas posebej zaznamovale ali pa smo jih mi posebej zaznamovali. Kaj je bil osrednji nauk, ki nas ga je Gospod želel naučiti v preteklem letu, in k čemu nas vabi v prihodnje. Utrinke teh razmišljanj smo si med seboj tudi podelili ob večerih.

Cerkev svetega Frančiška Asiškega v Betini na Murterju. FOTO: Arhiv bogoslovcev

Dneve smo preživljali na plaži, kjer smo se pogovarjali, plavali, supali, brali, reševali sudokuje in tudi vsak zase premišljevali. Vsak dan smo skupaj obhajali sveto mašo ter molili hvalnice in večernice. Nekateri smo se že zjutraj odpravljali na tek in plavanje ali vožnjo s kolesom. Iz hrane, ki smo jo prinesli s sabo, smo si kuhali in poskrbeli, da smo gospodinjstvo na koncu za sabo pustili lepše, kot smo ga prejeli.

Hrano in pijačo smo prinesli od doma ter si obroke pripravljali sami. FOTO: Arhiv bogoslovcev

Dneve so preživljali ob morski obali, kjer je bil čas za šport, druženje in molitev. FOTO: Arhiv bogoslovcev

Ob župnijskem prazniku smo sveto mašo obhajali tudi skupaj z lokalno Cerkvijo. Drugič smo se po maši zadržali v cerkvi ob prepevanju duhovnih pesmi. Vsakokrat je pridigal eden izmed škofov, bodisi msgr. Maksimilijan Matjaž bodisi msgr. Janez Kozinc. 

"Gospod, obnovi svojo Cerkev." Med pridigo pri sveti maši z domačim občestvom v mestu Murter. FOTO: Arhiv bogoslovcev

Ob dnevni Božji besedi sta nas škofa spodbujala:

- Cerkev nas uči hoditi po poti poklicanosti. Bog si neznansko želi, da bi bili z njim. Nenehno znova nas Bog vabi in vodi, da bi izšli iz Egipta. Kliče nas v svobodo in eno veliko zaupanje vanj. Kar se zdi težje kot pa osvobajanje greha in grešnih razvad, saj je zanje jasno, da so nekaj slabega. Težje pa je, ko se držim nekih svojih navad, konceptov, idej, ki same po sebi niso grešne, je pa nevarno, kako sem jih odživel.

- Poslani smo kot jagnjeta in Jezus nam ne reče »ostanite močni«. Bistvo jagnjeta je, da je majhno in ima nekega skrbnika (očeta, mater, pastirja). Jezus nas ne pošilja z močjo, s silo. Da bi Bog prišel do izraza, da bi on zmagoval. Naša moč je v tem, da se zavedamo, da imamo pastirja in se zaupamo njemu.

- Gospod me vzgaja k svobodi, k odločitvi, k odgovornosti. Ko mi ne govori z močjo, s katero bi me prisilil k svoji volji. Marveč vzgaja s potrpežljivostjo. Vsakemu govori na tisti način, ki ga potrebuje, zna ga nagovoriti po njegovo.

Od leve proti desni v prvi vrsti: bogoslovci Mark Anton Ramšak, Matej Potočnik, Janez Špeglič, Tadej Hrastnik, Matjaž Benkovič Flisar. V drugi vrsti pa David Zagorc, župnik župnije Celje Sveti Duh in koordinator celjskih bogoslovcev, murskosoboški škof Janez Kozinc, celjski škof Maksimilijan Matjaž, bogoslovec Filip Bezovnik in Tadej Linasi, župnik stolne župnije Sveti Danijel v Celju. FOTO: Arhiv bogoslovcev

Bogu hvala za prijetne skupne dni, ko smo lahko sproščeno preživljali čas med seboj in z Gospodom, ki nas vse skupaj kliče: »Hodi za menoj.«