Refleksije o Juriju Vodovniku
Refleksije o Juriju Vodovniku
Anton Gričnik je v samozaložbi (formalno je izdajatelj Grafika Gracer iz Celja) izdal še eno knjigo o ljudskem pesniku Juriju Vodovniku s Skomarja pod Pohorjem.
Po obsežni knjižni trilogiji, posvečeni Juriju Vodovniku (zbirka Pesmi, zbornik Po njegovih poteh in romansirana biografija Jaz hočem bit' fraj), je Anton Gričnik leta 2016 z izdajo nove knjige Jurij Vodovnik v času in prostoru nadaljeval s kronološko (družbenoekonomsko) tematsko opredelitvijo razmer, v katerih je ustvarjal najpomembnejši pohorski ljudski pesnik.
Poleg pesmarice je v tem delu dodal tudi številne objave in pesmi drugih avtorjev, kar dopolnjuje pregled pomembnejših prireditev, posvečenih temu velikemu pohorskemu pesniku.
Oživitev Jurija Vodovnika
V tej najnovejši knjižni pridobitvi z naslovom Igre, skeči, scenariji in kantate o igrcu Juriju Vodovniku je Anton Gričnik obravnava odtise Jurija Vodovnika kot igrca in ljudskega igralca ter dramske odseve (in odmeve) številnih avtorjev, pisateljev, pesnikov, dramatikov, risarjev, slikarjev in kiparjev ter glasbenikov širom Slovenije, ki jih je Vodovnikovo bogato izročilo kulturno ali duhovno navdihnilo v današnjem ali že (pol)preteklem času. Ob teh prispevkih zaživi Vodovnik pred nami, v kmečki hiši, v cerkvi, na pokopališču, na ohcetih, veselicah in furežih, skratka na odru življenja, kot svojevrsten inspirator, komik, zabavljač, pridigar, igrc in tudi nekakšen igralec.

Cerkev sv. Lamberta na Skomarju
Izstopa uvodni prispevek teologa in profesorja Srečka Reherja Odsev Vodovnikove religioznosti v njegovih pesmih, saj je z njo zapolnil vrzel, ki ni bila obdelana na simpoziju o Juriju Vodovniku v Zrečah pred leti (2001).

Skomarska hiša
Vodovnikov duh je živ
Vodovnika je dr. Fran Mišič še v tridesetih letih 20. stoletja imenoval Prešernovega sodobnika, ki je bil do takrat v slovstveni zgodovini (neupravičeno) zapostavljen, kljub temu da je bil zelo nadarjen ljudski pesnik, z ustvarjalno pesniško žilico. Kot takšen je ponazarjal vezni steber med takrat ponižnim, a močno zapostavljenim ljudstvom.
Kot je v spremni besedi zapisal zreški župan Boris Podvršnik lahko danes tudi po Gričnikovi »zaslugi in zaslugi številnih drugih kulturnih ustvarjalcev ugotavljamo ravno nasprotno.
Vodovnikov duh je okrepljen in bolj živ kot kadarkoli, saj se izraža skozi knjižna ter glasbena, scenska in likovna dela in se v današnjem času prezentira skozi literarne večere na Skomarju, do likovnih Skumavčevih prijateljevanj na Resniku in drugih prireditev.«
Plošča Juriju Vodovniku na cerkvi
Podobe o Vodovniku
Kot je uvodoma zapisal avtor oziroma urednik knjige Anton Gričnik »knjiga prinaša objavljene in še ne objavljene prispevke, to je kakšne igre, skeče, snecarije, risanke, kantate ... avtorjev, ki skušajo o Vodovniku kaj zaigrati (v gostilni, na odru ali filmu) in bolj ali manj nazorno zapeti, kakor je to gotovo znal tudi Vodovnik sam, kot nekakšen igrc, kakor ga literatura tudi imenuje. Kdo so ti avtorji, je razvidno iz vsebine in kazala.«
Knjigi je dodal pregled z naslovom Jurij Vodovnik – obrazi in vloge, v katerem so objavljeni risbe, slike in kipi, s katerimi so različni risarji, slikarji in kiparji skušali upodobiti ljudskega pesnika, saj o njem sicer nimamo prave podobe.
Spomenik Juriju Vodovniku na skomarskem pokopališču
Fotografije: Ivo Žajdela



