Luka Modic je brat kapucin, ki kot vzgojitelj ponovincev deluje v župniji Štepanja vas v Ljubljani, Blaž Franko pa je Šentjernejčan, ki vodi župnijo v Mirni Peči. Peter Čemažar pa sicer poučuje predmet Vera in kultura na Škofijski klasični gimnaziji.

V pogovoru, kjer ni manjkalo smeha, so odgovorili na mnoga zanimiva vprašanja …

Post ni nekaj, kar bi imeli samo kristjani 

Post pomeni omejitev nečesa, najpogosteje hrane ali pijače, s katero si postavimo mejo in se zavestno odrečemo nečemu fizičnemu. Ni le nekaj, kar bi imeli samo kristjani. To je le ena izmed poti približevanja Božanstvu. S postom človek lažje prepozna umanjkanje in začuti duhovno plat. Gre za odpoved nečemu, kar ti sicer legitimno pripada.

Jezus o postu ne govori le teoretično, temveč iz lastne izkušnje. (Luka Modic) 

Zanimivo je to, da prostovoljno vstopaš v nekaj, kar se zgodi v krizni situaciji. Včasih so se ljudje zatekali k Bogu v stiski, a ko so se  vrnili v obilje in se znova oddaljili od Njega, so videli, da se morajo vrniti v odrekanje.

Cilj posta je vrnitev k Bogu 

V Stari zavezi se pokaže na več mestih, kot priprava na vstop na nekaj večjega. V Ninivah so se postili, da bi se odkupili, za odpuščanje in kesanje. Ali kasneje kot priprava na večje stvari, da se postimo, ko gremo h kralju. Zato je krščanski post priprava za vstop na srečanje z Gospodom, našim Kraljem. Ključni cilj posta pa je vrnitev k Bogu.

FOTO: Siniša Kanižaj 

Razlika je tudi v tem, da sebe ne postavljamo v središče, ampak postavimo Boga in ga s tem povabimo, da še bolj aktivno zaživi v našem srcu. »Tukaj sem, postim se, ti me napolni.« Glavna dobrina ni hrana, ampak Bog. Pri hrani in pijači pa spoznamo, da je preobilje velikokrat ovira na poti k Bogu. A hkrati v postu ugotavljamo, da vse, kar prejemamo, prejemamo od Boga. Da ti On da moč za delo, da dobiš te dobrine.

Post lahko darujemo z molitvijo 

Post lahko darujemo. Molitev je kot vaja darovanja Bogu – na primer, ko se odpovemo kavi, ker se spomnimo na nekoga bolnega in želimo zanj moliti ter se postiti. Vse to lahko darujemo Bogu.

Če je molitev kakor kadilo, ki se dviga k Bogu, je post kakor oglje, ki to razžari, da se dvigne k Bogu.

FOTO: Siniša Kanižaj 

Kadar ob petkih zaslišimo zvonjenje, lahko zmolimo in naredimo kak vzklik v spomin in hvaležnost, da je Jezus umrl za nas. Post je lahko zelo narcisoidna stvar, če ni povezana z molitvijo – kot avtocesta v napačno smer. Pri postu brez molitve obstaja nevarnost, da nas ta zapre in oddalji od Boga. Če pa mu ne dodamo niti molitve niti miloščine, ostane le še dieta.

Zakaj pa ima odpovedovanje smisel?

Z odpovedovanjem malim stvarem treniramo, da bi se znali odpovedati stvarem, ki nas zasvajajo ali celo škodujejo. Odpoved čokoladici je poligon, ki te pripravlja na večje bitke. 

Človek, ki ne zna reči NE, tudi njegov JA ne pomeni prav veliko. (Blaž Franko) 

Obstajajo tudi pasti posta

 

Najprej se lahko zatakne pri ponosu. »Jaz bom to pokazal pred drugimi ali sam sebi.« Dokazovanju lahko sledi obup: »Nisem zadovoljen, pretežko je.« Lahko nas prevzame strah: »Kaj če nisem dovolj dober, še Bog me ne bo imel rad.« Lahko ugotovimo, da se ne splača, da sem že dovolj naredil, pa tu spet srce ni prav usmerjeno. Lahko z egoizmom porušimo ljubezen naše babice, ki nam je skrbno pripravila kosilo, mi pa vzvišeni nočemo jesti. In nenazadnje je nevarnost tudi ta, da po postu zapademo v še večjo odvisnost, v kateri smo bili prej. 

Oddajo lahko poslušate tudi kot podkast.

Dober postni nasvet je ...

Vedno se obračaj na Gospoda, potem bo šlo do konca. Skušaj čim globlje vstopiti v skrivnost in razmisliti, kaj ti bo pomagalo v hoji skozi življenje, da boš na dolgi rok še trdnejši v bivanju s Kristusom. Če si enkrat padel, bodi milosten do sebe, seveda pa pazi, da ne boš padel še drugič.

FOTO: Siniša Kanižaj 

Zagotovo pa je pomembna sprememba na dolgi rok in da imamo življenje v veselju. Cilj našega bivanja je odrešenje, zato se moramo bolj zavedati, da na zemlji le kampiramo. Kakor sami sebe ne moremo obuditi od mrtvih, tudi s postom sami ne moremo delati kakšnih večjih premikov. Zato naj post ne bo egoističen, temveč v sožitju z Jezusom, ki je post izkusil tudi na svojem umrljivem telesu.

Naj vas klepet treh duhovnikov spodbudi, da se vprašate, kako bi radi živeli ta post za Očeta, ki vam daje vsega v obilju. Kako bi prihajajoče obdobje posta radi namenili času z Njim?