Dr. Tadej Battelino je vrhunski pediater, ki je tudi subspecialist prediatrične endokrinologije, diabetologije in bolezni presnove. Dr. Tadej Battelino je ob teh naslovih ponižen človek in kristjan, ki je z nami spregovoril o tem, kako živeti kot kristjan v današnjem svetu, predvsem v službi.

Pogovor je vodil Peter Čemažar. FOTO: Anej Fajdiga

Voditelj Peter Čemažar ga je na začetku povprašal o tem, kako se je odločil za poklic zdravnika in če je to že takrat čutil kot poslanstvo. Kot je povedal dr. Battelino, je njegov spomin že obarvan z različnimi vplivi. "Zdravnik sem zato, ker je tako želela mama. To je najbolj preprost in resničen odgovor. Ni mi bilo pa nikoli žal, da je to hotela. Zdravniški poklic je poslanstvo. Brez dvoma. Večina mladih ne razmišlja tako, in jaz nisem bil nič drugačen, potem pa, ko začneš delat, pa razumeš, da je to poslanstvo.«

Če se z vero hvalimo, je to že napuh

Hvaliti se s tem, da ker si veren, si boljši, ni krščansko, je opozoril dr. Battelino. Bliže mu je razmišljanje, da z vero pride večja odgovornost. "Če se z vero hvalimo, je to že del napuha. Po njih delih jih boste spoznali, pravi Jezus. Torej se je treba vesti, kot se vedejo normalni ljudje. Kristus se je tako vedel. On je bil normalen, dober človek. Blizu je bil ljudem, ki so se mu smilili in je pomagal. In imel je tudi bistveno večjo moč, ker je ozdravljal samo z dotikom. Če bi le mi imeli toliko vere, pa je nimamo.«

Kasneje dr. Batellino poudari, da se naj kristjani vsaj skušamo vesti krščansko, vsaj večino časa. Opozori pa, da smo kristjani enako grešni in enako nagnjeni k zablodam kot kateri koli drug človek. Če nam kakšen del uspe narediti z žarom, je to po njegovem mnenju že velik korak. 

Molitev za paciente je "nevarna"

Voditelj oddaje Peter Čemažar je povedal, kako je na svetovnem dnevu mladih študent medicine spraševal, kako lahko še bolj živi svoj poklic in svojo vero. Škof mu je odgovoril z vprašanjem, ali kaj moli za svoje paciente. Takrat se mu je to zdela lepa misel, zato je gosta vprašal, če mu je ta misel blizu.

»Veste, ta misel je nevarna. Resen zdravnik mora najprej opravljati svoj poklic, skrbeti, da nekaj zna, da svoje znanje vedno obnavlja, širi, dopolnjuje in človeku najprej pomaga z znanjem, s poklicno usposobljenostjo. Zdravnik je resen naravoslovni poklic. Jaz bi svetoval vsakemu, bodi najboljši študent. In potem bodi najboljši zdravnik, imej vrhunsko znanje, raziskuj, dopolnjuj, objavljaj nove rezultate, ki bodo pomagali drugim. Vernost ne sme biti krinka, da si len in nesposoben. Obratno. Prvo izkazovanje resnosti je, da si kolikor se da dober strokovnjak. Če se zdravnik želi izkazati, naj bo izjemen strokovnjak. In naj to dokaže na miren način. Potem so tu še delavnost, izkušnje. Da ste kristjan, ki ima dovolj upanja in zaupanja, da bo odpor pri pacientu premagal s prijaznostjo, dobroto, razumevanjem. Šele ko medicina v celoti odpove, kar se zgodi, takrat lahko moliš za vse, ne le za paciente. Verjamem v odrešenjski načrt, da bodo nekoč vse bolezni ozdravljive, a žal to še ne bo jutri. In če nadaljujeva s paliativno oskrbo, ki je ključna in omogoča dostojen del zadnjega dela življenja … takrat pa pomagamo, da ni bolečine, trpljenja. Da ni strahu. V tem obdobju pa je molitev ključna podpora in ima svoje mesto.«

Evtanazija?

Dr. Tadej Battelino poudarja, da so se pri tem vprašanju slovenski zdravniki in zdravnice zelo izkazali. Pojasni, da je kot zdravnik redko doživel tako enotno stališče, da je pobijanje starih in bolnih ljudi nesprejemljivo. Redko je zdravništvo povedalo svoje mnenje zelo jasno. Gost je poudaril, da je odgovor v paliativi. Na koncu človek umre, in včasih je to izjemno težko. Obstajajo pa načini in programi, da se trpljenje in zavedanje trpljenja do te meje spremeni, da oseba ne trpi. Dr. Battelino pravi, da pa nikoli ne ubijemo osebe aktivno. Ključen problem evtanazije je po njegovem mnenju ta, kdo odloča o tem, kdaj je čas nekoga ubiti. "Če pogledate statistiko, kdaj je porast evtanazije, se to zgodi pred počitnicami. Ko je treba iti na dopust, takrat se znebimo ljudi," je dejal. 

»Aktivno poseganje v človeško življenje je za vsakega zdravnika, ki klasično razume svoj poklic, popolnoma nesprejemljivo. Po drugi strani pa bolezni lahko vodijo v smrt in tu je paliativa ključna in tu se še lahko izboljšamo, predvsem na področju otrok.«

Tudi zdravnik lahko živi evangelij, najprej s svojo strokovnostjo, je prepričan dr. Battelino. FOTO: Anej Fajdiga

Prednost kristjana, ker smrt ni zadnja stvar

V zadnjem delu pogovora sta se sogovornika v oddaji Reflektor dotaknila še različnih svetopisemskih načel in evangelija. Tudi zdravnik lahko živi evangelij s svojim zgledom. Dr. Battelino je poudaril, da naj se s tem ne hvali, ker smo le Kristusovo orodje. "Naše zasluge pri tem so majhne. In ker imamo zelo močnega zaveznika, pomeni, da bomo uspeli. Če kot kristjan ne uspemo, imamo problem s Kristusom."

Dr. Tadej Battelino je prepričan, da imamo pa kristjani prednost, ker verujemo v vstajenje. »Če smo res kristjani, vemo, da smrt ne zmaga, da ni zadnja stvar, da je zadnja stvar vstajenje. Tisti, ki res verjamemo v to, imamo prednost. Ta prijaznost Kristusa, razumevanje, dobrota, da vse izboljšam, popravim. Ta prednost je glavni vzvod in nenačrtno orodje laične evangelizacije, ker ljudje vidijo, da se ne bojite.«

Vabimo vas, da v celoti prisluhnete pogovoru v oddaji Kristjan v službi in se pustite navdihniti spodbudam, kako lahko v svoji službi še bolj živite svoje vero.

Poslušajte oddajo kot podkast.