Njegova pot se je začela že v času dodiplomskega študija na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, kjer je prvič prišel v stik z analizo podatkov in umetno inteligenco. Navdušenje ga je popadlo že ob projektnih nalogah, kot je napovedovanje glasovanja na Evroviziji in prihodov avtobusov, kjer se je zavedal, da gre za več kot le kvaliteto pesmi. Skozi nadaljnje izobraževanje in raziskovanje je svoje znanje nadgrajeval, preizkušal in iskal nove priložnosti v tujini. Danes se osredotoča predvsem na raziskovalno delo v ozkih področjih strojnega učenja, ki so del širše umetne inteligence.

Laik in umetna inteligenca

Umetni inteligenci pravimo tudi umetni um, vendar veliko ljudi o pojmu umetne inteligence še vedno ne ve veliko, zato smo Marka Zemana najprej vprašali, kaj umetna inteligenca sploh je in kako bi jo obrazložil laiku.

»Ena od razlag je, da UI skuša posnemati človeško inteligenco ali celo človeški um. V osnovi je to skupek matematičnih funkcij, ki so danes izjemno kompleksne. Ta se lahko uči iz podatkov, ki jih vnesemo v modele, in potem napoveduje ali ocenjuje nove primere. To lahko pomeni različne stvari, od generiranja besedil do prepoznavanja slik. Trenutno so najbolj popularni modeli, ki delujejo na področju jezika,« pojasnjuje Zeman.

Marko Zeman, ki se zadnjih šest let ukvarja s področjem umetne inteligence, je med drugim sodeloval tudi z ekipo profesorice Marinke Žitnik z univerze Harvard. FOTO: Siniša Kanižaj 

Kako UI lahko pomaga mladim?

Umetna inteligenca nam je lahko močno orodje za pomoč pri različnih projektih ali nalogah, ki nam lahko služi kot vodilo pri raziskovanju ali ustvarjanju, nam je povedel Zeman in ob tem svetoval, da moramo UI najprej jasno postaviti vprašanje, ki nas zanima, in ga nato posredovati v orodje, od koder bomo dobili odgovor.

ChatGPT ima več znanja od povprečnega človeka, vendar to ne pomeni, da je pametnejši. (Marko Zeman)

Pri tem pa opozarja na pomembnost preverjanja informacij in uporabo kritičnega mišljenja, zlasti pri področjih, kot je matematika. Kljub temu pa opozarja, da lahko umetna inteligenca služi kot začetni vir informacij, medtem ko za bolj specifične in zanesljive podatke priporoča uporabo drugih virov, kot so knjige ali spletni članki.

Smo nadomestljivi?

Veliko ljudi se boji, da jih bo umetna inteligenca nadomestila, kar postavlja vprašanje, kateri poklici bodo ostali v prihodnosti. Zeman opozarja, da so poklici, ki so ponavljajoči in jih lahko roboti opravijo hitreje ali ceneje, najbolj ogroženi. To vključuje proizvodnjo in pregledovanje izdelkov. Po drugi strani pa poklici, ki vključujejo veliko pisanja, ne bodo povsem izginili, vendar bo umetna inteligenca olajšala proces pisanja in zmanjšala potrebo po delovni sili.

FOTO: Siniša Kanižaj 

Več novih priložnosti kot izgubljenih delovnih mest

Čeprav se bo s pojavom umetne inteligence nekaj delovnih mest morda zmanjšalo, Zeman verjame, da se bodo pojavili tudi novi poklici, povezani z vzdrževanjem in razvojem tehnologije. Zato je ključno, da se ljudje prilagodijo spremembam in iščejo nove priložnosti za prispevanje k družbi. Medtem ko prihodnost delovnih mest ostaja negotova, je prepričan, da bo več novih priložnosti kot izgubljenih delovnih mest.

Umetna inteligenca je zgolj orodje. Z orodji pa lahko ustvarimo tako dobre kot tudi slabe stvari. (Marko Zeman)

Prihodnost izobraževanja po mnenju Zemana

Vprašali smo ga tudi, ali si v učilnici namesto učiteljev predstavlja robote, na kar je odgovoril: »Težko rečem. V bližnji prihodnosti si tega ne predstavljam. Se mi pa zdi, da roboti oziroma neka sprememba v izobraževanju se bo vseeno hitro zgodila.« Zeman je mnenja, da je velika količina nalog, ki jih zdaj opravljajo dijaki in študentje, postala nesmiselna, saj bi jih roboti lahko rešili veliko hitreje in učinkoviteje. Prav tako pravi, da obstaja možnost, da bi se izobraževanje bolj prilagodilo posamezniku, z individualiziranimi vsebinami in pomočjo asistentov ali tutorjev, ki bi lahko dijakom pomagali na njihovi stopnji razumevanja.

Marko Zeman meni, da se bo v izobraževanju kmalu zgodila sprememba. FOTO: Siniša Kanižaj

UI nima slabih namenov, če že, jih imajo razvijalci

V današnjem digitalnem svetu se soočamo tudi z vprašanji, ali nas umetna inteligenca lahko zavede in nam ponudi nepreverjene informacije, ki jih nato sprejmemo kot resnične. Kot pravi Zeman, lahko pride do situacij, kjer avtorji navajajo vire, ki sploh ne obstajajo, kar postavlja pod vprašaj verodostojnost informacij. Kljub temu da uporabniki pogosto dobijo občutek, da so informacije, ki jih pridobijo iz modelov, kot je CGP, resnične, je ključno razumeti, da je treba vsako informacijo preveriti.

ChatGPT je velik jezikovni model, ki nima slabih namenov. Je le rezultat ogromne količine naučenega besedila. (Marko Zeman)

Kljub temu da umetna inteligenca sama po sebi nima zavesti ali želja, je treba biti pozoren na morebitne vplive, ki jih imajo razvijalci na delovanje teh modelov. Pomembno je torej razlikovati med simulacijo in dejanskimi čustvi v kontekstu umetne inteligence ter ostati kritičen do informacij, ki jih pridobimo iz teh tehnologij, zaključuje Zeman. Za še več zanimivosti in razlage si oglejte novo epizodo Reflektorja.