Papež Benedikt XVI. vernikom toplo priporoča ukvarjanje z glasbo, arhitekturo, literaturo in s slikarstvom. Religiozna umetnost je pot, ki lahko vodi k Bogu, je sveti oče dejal med včerajšnjo splošno avdienco na dvorišču svoje letne rezidence v Castelgandolfu. Religiozna umetnost je, meni papež, kot odprta vrata proti neskončnemu, in nam prinaša lepoto in resnico, ki bivata onstran našega vsakdana.

Umetniško delo je namreč sad ustvarjalne zmožnosti človeškega bitja, ki si pred vidno stvarnostjo zastavlja vprašanja, išče globok smisel in ga želi posredovati preko jezika oblik, barv in zvokov. Umetnost je sposobna izraziti in narediti vidno človeško potrebo po tem, da gre onkraj tega, kar vidi, da izraža žejo in iskanje neskončnega.

Obisk cerkva, muzejev, znamenitosti in koncertov zato ni zgolj kulturna obogatitev, pač pa nam je lahko v pomoč pri pogovoru z Bogom, je poudaril Benedikt XVI. pred množico več tisoč obiskovalcev. Lepota oblik, barv in zvokov nenehno sporoča, da je Božja resnica v sedanjosti. Zato velja tudi v današnjem času, ko človeka težijo mnogotere skrbi, ponovno odkriti 'pot lepote'.

Kot primer je sveti oče navedel glasbo nemškega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha, romanske cerkve in gotske katedrale, pri katerih nas prevzamejo navpične linije, ki kažejo proti nebu in pritegujejo v višine naš pogled in našega duha, obenem pa se sami čutimo majhni in željni polnosti. Tudi ob vstopu v romansko cerkev smo povabljeni k zbranosti in molitvi, saj čutimo, da te čudovite zgradbe hranijo vero mnogih generacij.

V zelo osebno obarvanem odlomku svojega nagovora je papež spregovoril o izvedbi Bachove kantate v Münchnu pod vodstvom skladatelja in dirigenta Leonard Bernstein (1918-90), ki je nanj napravila posebej globok vtis.