Nastajajo pa tudi spontani odzivi ljudi dobre volje, ki vrata svojih domov odpirajo popolnim neznancem, ki so se k nam zatekli pred nevarnostjo vojne v domovini. V ponedeljek smo bili v Gorjah, kjer se je spletla prava župnijska mreža dobrote, iz katere veje neka posebna radost, ki skuša preglasiti nasilje.

Vabljeni k branju celotne reportaže, ki bo objavljena v novi številki tednika Družina (10/2022).

V teh ljudeh je Jezus

Zakonca Žumer sta v nedeljo zvečer sprejela družino, ki prihaja iz regije Ivano-Frankivsk. Stara starša, njuna hči in vnukinja so potovali več dni, bili so vidno izčrpani in otopeli, je povedala Marjeta Žumer. Mama se je v domovini poslovila od moža, hčerka pa od očeta in moža – oba čakata na vpoklic v vojno.

»Sem si rekla, Jezus je v teh ljudeh. Umakni vse predsodke, sprejmi jih takšne, kot so, z dobrim in slabim. Ti ljudje potrebujejo pomoč. Ponudi jim vse, kar imaš,« je dejala Marjeta, ki jim je odstopila spodnji del hiše.

Marjeta in Miha Žumer. FOTO: Ana Rupar

Odprli vrata župnišča

Na sprejem družine iz Kijeva se je pripravljal tudi župnik Matej Pavlič, ki je ob pomoči mladincev preuredil prostore za goste tako, da bodo lahko sprejeli pet oseb. Pričakoval je mamico z dvema predšolskima otrokoma ter stare starše.

»Nekaj dni smo trepetali, če se bodo sploh uspeli prebiti iz Kijeva. Včeraj (v nedeljo, op. a.) mi je znanec, prek katerega smo stopili v stik s to družino, sporočil, da so na drugi strani Dnjepra, se pravi že v zahodni Ukrajini. Pot poteka zelo počasi, ker je ogromno beguncev. Tega se moramo zavedati in se v zelo kratkem času pripraviti na sprejem, tudi v Sloveniji.« Gorjanski župnik ob tem spodbuja, da je treba potrkati na vsa vrata, ki se lahko odprejo in kljub strahovom sprejeti te ljudi. »Vsaj v tem trenutku, ko so zbežali iz najhujšega, da se imajo kam zateči. Za naprej se bo že kasneje pokazalo, kako in kaj.«

Povezana župnijska in lokalna skupnost

Ob tem je izrazil tudi veselje, kako se je na nek način povezala vsa župnija, kako se je pokazal čut za solidarnost in pripravljenost sprejeti ljudi. »Drug drugega spodbujamo in opogumljamo. To je priložnost, da nekaj konkretnega naredimo. Molimo, se pogovarjamo, smo ogorčeni nad nasiljem in hkrati nanj odgovarjamo. Na zlo in nasilje se odgovarja z dobroto in pomočjo.«

Povedal je tudi, da se je v Gorje zateklo že več ukrajinskih mam z otroki, ki so si poiskale nastanitve pri turističnih ponudnikih. So se pa v reševanje begunske problematike povezali s župnijsko Karitas, rdečim križem, Civilno zaščito in občino. Skupaj so pripravili načrt komunikacije in organizacije. Iščejo tudi že možnosti vključitve otrok v vrtec, šolo, športne dejavnosti.