Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Reportaža o jubilejih na Kostanjevici nad Gorico

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 24. 05. 2023 / 14:00
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 24.05.2023 / 15:28
Ustavi predvajanje Nalaganje
Reportaža o jubilejih na Kostanjevici nad Gorico
Kostanjevica pri Novi Gorici, župnijska cerkev Gospodovo oznanjenje Mariji. FOTO: Ivo Žajdela

Reportaža o jubilejih na Kostanjevici nad Gorico

Nova Gorica in župnija Nova Gorica – Kapela sta letos v znamenju Jubilejnega leta 2023.

Leta 1623 je grof Matija Thurn dal na Kostanjevici postaviti cerkvico, posvečeno Materi Božji.

Leta 1953 je apostolski administrator mons. Mihael Toroš ustno povzdignil samostojni vikariat (1947) na Kostanjevici v župnijo. Za prvega župnika je imenoval p. Otmarja Vostnerja.

V letu 2023 se spominjajo tudi 150. obletnice rojstva p. Aleksandra Vavpotiča, pedagoga in glasbenika, ki so ga italijanski vojaki leta 1916 ustrelili pod samostanom. Po njem so poimenovali samostanski atrij.

Samostan na Kostanjevici je znan tudi potem, da so v kripti pod cerkvijo pokopani zadnji člani francoske kraljeve rodbine Burbonov, skupaj s francoskim kraljem Karlom X. To je edini francoski kralj, ki je pokopan zunaj Francije, in edini kralj, ki je pokopan v Sloveniji.

Na letošnji župnijski praznik je mašo obogatil tudi godalni orkester Nova, ki je spremljal župnijski zbor. FOTO: Ivo Žajdela

V Škrabčevi knjižnici hranijo okoli 11.500 knjig

Toda samostan na Kostanjevici nad Novo Gorico hrani še eno veliko dragocenost. V Škrabčevi knjižnici hranijo okoli 11.500 knjig, med njimi kar 30 inkunabul (prvotiskov). Te knjige sodijo v zibelko tiskarstva, saj beseda incunabulum (latinsko) pomeni zibelka, povoj, plenica. Gre za knjige, posamezne strani ali slike, ki so jih natisnili v Evropi med dokončanjem Gutenbergove Biblije leta 1454 in 31. decembrom 1500.

Odprtje obnovljene poti iz Gorice na Kostanjevico. FOTO: Ivo Žajdela

Raziskovalce je vznemirjala črna škatla

Vseh 30 inkunabul je v kar dobrem stanju, dve med njimi tudi restavrirani, tri pa potrebne celotne, zelo zahtevne obnove. Najstarejša je iz leta 1476.

Tako je bilo do pred kratkim. Raziskovalce je namreč vznemirjala črna škatla, ki so jo hranili v trezorju, v kateri je knjiga, ki po videzu in poškodbah skoraj težko nosi to ime. Nikakršnih podatkov o njej niso imeli, nikjer ni bila zapisana, bila je brez signature in vedno, ko so to škatlo odprli, jih je zabolelo srce.

Kdo bo razvozlal skrivnost, ki jo skriva v sebi? Je inkunabula, je med pomembnejšimi knjigami, kaj se je zgodilo z njo, od kod je prišla v knjižnico? Vrsta vprašanj je bila brez odgovorov.

Nova inkunabula Škrabčeve knjižnice. FOTO: Kostanjeviški samostan

Potem se je pojavil Marco Menato

Potem pa se je zgodilo poleti 2021, ko so prejeli vprašanje upokojenega direktorja goriške knjižnice Marca Menata, ali kostanjeviška knjižnica poseduje tudi inkunabule. Ker je bil odgovor pritrdilen, jih je zapeljal v zgodbo o popisu inkunabul in morebitni izdaji monografije, na primeru takega popisa inkunabul v Catanii, Ceseni, Ragusi, Siracusi in drugod, pod vodstvom strokovnjaka za rokopise in zgodnje tiske Marca Palme.

Tako so začeli. Marco Menato je prihajal v samostan kar nekaj mesecev in potrpežljivo, vztrajno, list za listom, odkrival skrivnost za skrivnostjo. Potem je prišel do črne škatle, v njej je bila zmečkana knjiga. Prosil je za nekaj fotografij, da jih bo pogledala Anna Scala.

Nova inkunabula Škrabčeve knjižnice. FOTO: Kostanjeviški samostan

Od leta 2022 se Škrabčeva knjižnica ponaša z 32 inkunabulami

Sledil je hiter odgovor: »Knjiga prepoznana kot inkunabula. Vincent Ferrer Santo: Sermones. Venezia, de Soardi, 1496.« Gre torej za prvotisk iz leta 1496.

Toda potem je sledilo še eno presenečenje. Jeseni so vzeli pod drobnogled še drugo, prav tako neprepoznavno staro knjigo. In zgodba o odkritju se je ponovila, gre za knjigo, ki so jo natisnili leta 1500, in je še za las ujela imenovanje inkunabula.

Tako se Škrabčeva knjižnica na Kostanjevici od leta 2022 ponaša z 32 inkunabulami.

Popis inkunabul v Škrabčevi knjižnici. FOTO: Kostanjeviški samostan

Sledil je popis inkunabul

Ko so potrdili, da je v knjižnici 30 inkunabul in je Marco Menato prvič prestopil prag samostana z idejo, da popiše najdragocenejše knjige, so bili tega iskreno veseli. Nekdo, ki obvlada svoje delo, ki je pripravljen to narediti zastonj in zraven ponudi še možnost, da bi popis izšel v knjižni obliki po vzoru knjižnic na Siciliji (Siracusa, Catania in Ragusa), v Emiliji Romaniji (Cesena), Sardiniji (Cagliari) in San Marinu, je bila radovednost in navdušenje popolno.

Več kot pol leta je Menato vztrajno in skoraj vsakodnevno prihajal na Kostanjevico ter z vso skrbjo neštetokrat jemal v roke vsako posamezno knjigo.

Popis inkunabul v Škrabčevi knjižnici. FOTO: Kostanjeviški samostan

Edinstveno darilo Kostanjevici ob praznovanju jubilejev

Ni slučaj, da je tudi zelo poškodovana knjiga, ki ni imela svoje identitete, po posredovanju na Sicilijo v roke Anni Scala dobila ime in mesto med inkunabulami. Marco Menato je konec maja 2022 pripeljal s seboj še ekipo strokovnjakov (Anno Scala s Sicilije in prof. Marca Palma iz Rima), ki so nato kostanjeviške inkunabule popisali po vseh bibliotekarskih standardih.

Vprašali so se, kaj sledi potem. Seveda, priprava za tisk, še prej celoten prevod strokovnega besedila v slovenščino in izdaja knjige. V zbirki Cataloghi di incunaboli, katere založnik je Viella libreria editrice iz Rima, bo to prva knjiga, v kateri bodo predstavljene inkunabule v dveh jezikih (italijanskem in slovenskem): Inkunabule v Novi Gorici (31 iz Škrabčeve knjižnice, 1 iz Goriške knjižnice Franceta Bevka in 5 iz zbirke dr. Davida Brezigarja iz Solkana).

Kot nam je pojasnila skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj, bo knjiga Inkunabule na Goriškem predvidoma izšla maja, njena predstavitev pa bo jeseni, s sklopu praznovanj Jubilejev 2023 na Kostanjevici.

To bo edinstveno darilo Kostanjevici ob praznovanju 400. obletnice prve kapele na tem hribu in ob 70-letnici župnije. Tu je tudi Evropska prestolnica kulture leta 2025. In kaj je kultura, če to niso ravno neprecenljivi zakladi, ki jih za svojimi zidovi skrbno hrani samostan?

Več v reportaži v 21. številki Družine.

Skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj. FOTO: Ivo Žajdela


Kupi v trgovini

Živeti hočemo v suvereni državi slovenskega naroda
Družbena vprašanja
25,04€
Nalaganje
Nazaj na vrh