Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Reportaža o obnovi župnijske cerkve v Ilirski Bistrici

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 13. 10. 2020 / 20:21
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 14.10.2020 / 09:42
Ustavi predvajanje Nalaganje
Reportaža o obnovi župnijske cerkve v Ilirski Bistrici

Reportaža o obnovi župnijske cerkve v Ilirski Bistrici

V Ilirski Bistrici so pogumno, požrtvovalno in z lepim sodelovanjem obnovili župnijsko cerkev sv. Petra.

Oltarji s Kraljevimi slikami. FOTO: Ivo Žajdela



»Lepo je bilo, ko smo po dolgih iskanjih in preverjanju različnih možnosti našli rešitev, s katero smo bili vsi zadovoljni, veselje, ko so prvič zasvetile luči v prezbiteriju ter se je pokazala lepota stropa in poslikav,« je o zadovoljstvu ob uspešni in temeljiti obnovi župnijske cerkve sv. Petra v Ilirski Bistrici za Družino povedal župnik Stanko Fajdiga.

Različni so bili načini zbiranja denarja za obnovo

»Ker še nimamo vseh računov, lahko le okvirno rečemo, da bodo stroški del okrog 450.000 evrov. Do zdaj smo zbrali skoraj 380.000 evrov,« je o stroških obsežne obnove dejal župnik.

Na državnem razpisu za sofinanciranje kulturnih objektov so prejeli premalo točk, na občinskem pa bili uspešni in v dveh letih prejeli 60.000 evrov. Nekaj nad 200.000 evrov so do zdaj darovali posamezniki ali družine župnije.


Župnijska cerkev sv. Petra v Ilirski Bistrici. FOTO: Ivo Žajdela


Na prošnjo so se darovanju velikodušno pridružili nekdanji kaplani in župniki, sestre redovnice ter duhovniki, ki so izšli iz župnije. Z dvema dopisoma so za pomoč prosili podjetja. Odzvalo se jih je 65. Ob božičnih in velikonočnih praznikih so imeli ofer za obnovo, za vse svete in veliko noč so imeli dneva odprtih vrat, kjer so ljudje imeli priložnost oddati dar.

Za pomoč so prosili rojake, ki so odšli od doma po svetu. Močna skupnost jih je tudi v Avstraliji, kjer se je gospa Angelca Mikuletič ob pomoči slovenske župnije v Melbournu potrudila za pomoč.

Z dopisom in položnicami so se obrnili na vsa gospodinjstva v župniji, pripravili reportažo na lokalni TV Galeja, na Radiu 94, spodbudili akcijo »namesto cvetja ob pogrebu za obnovo cerkve« ipd.


Med obnovo orgel. FOTO: arhiv župnije


Različnih darovalcev je več kot tisoč

Vseh različnih darovalcev je več kot tisoč, kar je dvakratnik odraslih nedeljnikov. Nekatera podjetja so pomagala tako, da so dala svoje izdelke ali materiale, druga so opravila določena dela brezplačno.

»Najlepše pa je bilo videti navdušenje in veselje vernikov ob prostovoljnem delu priprave prostora za obnovo, pri iznašanju opreme, pri odbijanju ometov, pri razstavljanju orgel ipd.,« opiše zagnanost vseh sodelujočih župnik Fajdiga.

Okrog 70 mož je sodelovalo pri teh delih, opravili so skoraj sto prevozov s traktorji ali tovornjaki, posodili mehanizacijo in prevozna sredstva. Ocenjujejo, da so opravili skupaj več kot 1.700 ur, dela in materiali pa bi bili vredni več kot 20.000 evrov.


Odbor za obnovo cerkve. FOTO: arhiv župnije


Največ pa je bilo vredno veselje, zavest, da delajo zase in za svoje otroke, pa tudi prepričanje, da delajo za Božjo slavo. Eden od obrtnikov je na župnikovo vprašanje o plačilu odvrnil: »Naj bo za Boglonaj! Sem vesel, da lahko nekaj naredim za Božjo čast!«

»Skupaj smo znali vse«

Janko Mikuletič, član gospodarskega sveta in član odbora za obnovo je za Družino dejal, da je bil odločilen prvi dan, dan uspeha in potrditve. »Prostovoljstvo, vnema, moč občestva, to me je kar povleklo. Izziv, kaj se bo danes na novo odprlo, kako bomo kos nepoznanim zahtevam, vznemirljivo. Preprosto smo se lotili vsakega dela, od čiščenja, demontaže, razbijanja in organizacije del. Skupaj smo znali vse.«

To mu je bil velik izziv, preizkušnja, zadoščenje in odgovornost hkrati. Občutek zmagoslavja, ko je bilo opravljeno vrhunsko in veličastno delo. Nočna mora, ko se niso mogli zediniti za naslednji korak v zavedanju, da ni financ in da ni poti nazaj. Hvala Bogu, so skupaj vedno našli rešitev.


Cerkev je vrhunsko umetniško opremil slikar Tone Kralj. FOTO: Ivo Žajdela


»O ne, ne, da se razume, jaz sem samo eden od mnogih prostovoljcev,« je skromno dodal. »To bi bile besede nas vseh. Bilo nas je res veliko, vseh profilov, generacij in pogledov. Vsi smo vedeli, kaj hočemo in za koga delamo. To je čudež, kako nam je šlo. Hvala sv. Petru, da nas je prepoznal, povezal, osrečil, naredil prijatelje ter nas varoval. Naredili smo res veliko delo. Bilo je vredno!«

»V teh dveh letih obnove je naša župnijska skupnost na novo zaživela«

Kristina Valenčič, članica Župnijskega pastoralnega sveta in članica odbora za obnovo cerkve, je tudi posebej za Družino dejala, da nam dom daje ljubezen, toplino in zavetje zato z veseljem poskrbimo, da je ta lepo urejen. Cerkev je drugi dom za vso farno družino in zgovorno znamenje naše vernosti.

»Kljub dotrajanosti smo se župljani v župnijski cerkvi sv. Petra radi zbirali, zato me ne preseneča tako velik odziv posameznikov pri tej obnovi. V teh dveh letih obnove je naša župnijska skupnost na novo zaživela. Župljani smo res pokazali veliko složnosti in pripravljenosti narediti nekaj dobrega.«


Odvoz lestenca na popravilo, v sredini župnik Stanko Fajdiga. FOTO: arhiv župnije


Tudi sama je skupaj z družino pomagala po svojih najboljših močeh. Povabljena je bila v Odbor za obnovo, kjer je skrbela predvsem za informiranje.

»Začeli smo polni negotovosti, vendar z navdušenjem in veliko vnemo, da preprečimo propadanje naše cerkve.« Zavedali so se, da je uspešnost projekta odvisna od darov posameznikov in njihovega zaupanja v potek del. Zato so se trudili, da so ves čas obnove celotno župnijsko skupnost redno informirali.

Najprej z izvedbo glasovanja, kjer so se z veliko večino odločili, da so pripravljeni prispevati svoj dar za obnovo. »Izid tega glasovanja nam je dal novega zagona in hkrati veliko odgovornost, da obnova poteka v načrtovanih okvirih,« doda Kristina.


Kristina Valenčič. FOTO: Ivo Žajdela


Župljani so bili sproti informirani o poteku del

Da bi pridobili čim več sredstev, so se nekajkrat s posebno prošnjo obrnili na vsa podjetja in samostojne podjetnike v občini. Pripravili so prispevke v lokalnem časopisu in v regijskih časopisih, organizirali dneve odprtih vrat, da so župljani lahko videli potek del.

Dobro se je prijela tudi akcija »Namesto cvetja in sveč ob pogrebih«, kjer so povabili k darovanju za obnovo cerkve. Pripravili so namensko publikacijo, kjer so opisali potek načrtovanih del vključno s finančno konstrukcijo.

Župnik je o poteku del med letom seznanjal vernike pri nedeljskih mašah in v oznanilih.

Na spletni strani župnije so odprli poseben zavihek z informacijami o obnovi. Odbor za obnovo pod vodstvom župnika, ki je znal izvrstno motivirati in organizirati delo, se je večkrat sestal in pomagal župniku pri izvedbi projekta obnove.


Kraljev strop prezbiterija. FOTO: arhiv župnije


Da bi tako povezanost in pripravljenost k ustvarjanju žive skupnosti pokazali pogosteje

»Veliko dela je bilo opravljenega s strani prostovoljcev,« pove Kristina Valenčič. »Tako je tudi naša družina pomagala pri posameznih opravilih. Mož pri odbijanju ometa in izvedbi dneva odprtih vrat, hčerki pri čiščenju cerkve po velikih delih in pred blagoslovom.

Vsi smo se radi odzvali, s hvaležnostjo in ponosom, da lahko naredimo nekaj dobrega. Verjamem, da bomo strnili moči in v naslednjem letu uredili še zunanjost cerkve.«

Želi si, da bi tako povezanost in pripravljenost k ustvarjanju žive skupnosti pokazali pogosteje tudi v vsakdanjem življenju z večjo udeležbo pri raznih dejavnostih, ki potekajo v župniji, tako za otroke kot odrasle in družine.

*Več v novem tedniku Družina (42/2020).*

Kupi v trgovini

Beseda za na pot
Duhovnost
7,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh