Župnik Andrzej Gosek pove, da so ga leta 2007 poslali iz Poljske, kjer je končal mednarodno misijonsko semenišče v Varšavi in nato tri leta opravljal službo kaplana v župniji Grodzisk Mazowiecki, v Slovenijo. Njegova prva izkušnja v Sloveniji je bila služba duhovnega pomočnika v župniji Dolenji Logatec. »Prišel sem brez znanja slovenskega jezika, kar v naši duhovniški službi predstavlja težavo in velik izziv, da se čim prej naučim slovenščine. Po treh letih, to je leta 2010, sem bil imenovan za župnika v župniji Ljubljana – Kašelj/Zalog. Tako kot prehod s Poljske v Slovenijo, je tudi prehod iz Logatca na predmestje Ljubljane, pomenil zame veliko spremembo, s katero sem začel na novo svoje duhovniško poslanstvo. Okolje, v katerem sem nastopil službo župnika, je bilo drugačno kot logaška župnija. Ljudje niso bili povezani med seboj, v kraju je živelo veliko priseljencev, župnija je bila nekako še v nastajanju (čeprav je bila ustanovljena 28. decembra 1975). V župniji je bilo zaradi vsesplošne krize vere vsako leto manj ljudi pri verskih obredih. Na območju župnije živi okoli 7.000 prebivalcev. K nedeljskim mašam jih hodi okoli 200. V zadnjem letu je bilo 38 pogrebov s krščanskim obredom in samo 13 krstov, od katerih je bila skoraj polovica od drugod. Število veroučencev se je tudi v zadnjem času prepolovilo in po koronavirusni krizi skoraj ni vpisov k verouku. Prvoobhajancev smo imeli sedem, birmancev pa 16 iz zadnjih dveh letnikov osnovne šole. Upanje predstavlja družinska kateheza, ki smo jo začeli izvajati še v letu 2019.«

29. septembra 2024 je nadškof Stanislav Zore posvetil cerkev Angelov varuhov v Zalogu. FOTO: Ivo Žajdela

Luč, sol in kvas 

Pojasni, da pastorala v župniji zahteva misijonski pristop. Jim uspeva? »Ne vem. Poskušamo ustvarjati majhno jedro, živo skupnost vernikov, ki bo ne samo nosilec tradicionalne pastorale v prihodnje, pač pa luč, sol in kvas za okolje, v katerem biva. Leta 2018 sem prevzel v soupravo še sosednjo župnijo Ljubljana – Zadobrova, ki je nenadoma ostala brez župnika. Menim, da nam je ta situacija pomagala razumeti, da imajo veliko pastoralno vlogo laiki, družine in posamezniki, ker župnik ne bo mogel za vse poskrbeti na obeh koncih.«

Lani so v Zalogu pripravili župnijski misijon pred posvetitvijo cerkve in so poskusili misijonske dogodke izvajati na različnih krajih v Zalogu izven cerkve, da bi nagovorili čim več ljudi. »Misijon je zagotovo čas milosti, čas, ko se vrže seme božje besede v srce, ki potem vzklije in zraste ob pravem času, ne pa takoj.«

Povsem polna cerkev med posvetitvijo. FOTO: Ivo Žajdela

Družinska kateheza, ki prinaša konkretne sadove

V župnijah Ljubljana – Kašelj/Zalog in Ljubljana – Zadobrova mnoge pastoralne dogodke prirejajo in živijo skupaj, da bi se čim bolj povezovali, kjer je le mogoče. Župnija Zadobrova je skoraj za polovico manjša, ima pa približno isto število nedeljnikov kot Zalog. »Lani razlika med krsti (11) in pogrebi (15) ni bila tako drastična, da bi rekli, da nam občestvo izumira. Verouk obiskuje več otrok kot v Zalogu, zelo dober pa je tudi obisk oratorija poleti. Mislim, da je malo takšnih župniji, kjer so se po vseh ukrepih, povezanih s koronavirusom, skoraj vsi vrnili v Cerkev in se ne opazi neke hude škode, da bi se recimo število nedeljnikov prepolovilo. Seveda so tudi različne manjše krize pri iskanju sodelavcev ali čiščenju cerkve, ker smo danes vsi zelo vpeti v različne dejavnosti, toda moram priznati, da v Zadobrovi stvari gredo dobro, in verniki so bolj začutili, da je teža skrbi za župnijo tudi na njihovih ramenih. Predvsem ta združitev župnij je prinesla sad v obliki družinske kateheze, ki prinaša konkretne sadove, ker ponuja možnost kateheze odraslih. Starši so povezani kot skupina, ki je pripravljena prevzeti veliko raznih pobud v župniji, in predvsem poslušajo vsak teden Božjo besedo, na katero odmevajo s svojimi izkušnjami in spodbujajo drug drugega za hojo po poti vere.«

Pevci z nadškofom Zoretom. FOTO: Ivo Žajdela

Zavest, da je Cerkev misijonarska

Poleg družinskega verouka ima vsaka župnija še redni verouk. Tam, kjer je premajhno število otrok, imajo razrede združene. V Zadobrovi pri verouku pomagata katehistinja in katehist, ena katehistinja tudi v Zalogu. V vsaki župniji imajo župnijski pastoralni svet, ki se sestaja enkrat na dva meseca. V obeh župnijah imajo pevski zbor, v Zadobrovi pa še lep otroški pevski zbor, ki poje enkrat v mesecu pri nedeljski maši. Vsaka župnija ima tudi Karitas in zakonsko skupino.

Glede odnosa prebivalcev župnije do Cerkve, vere in bogoslužja, župnik Gosek pove, da so mnogi, »ki so bili mlačni, so postali še bolj mlačni in jih ni videti več v cerkvi. Mogoče pridejo še za božič ali požegnat velikonočne jedi. Ostali prebivalci župnije, ki niso verni, so brezbrižni, jih nič ne zanima glede cerkve in pravijo, da nič ne potrebujejo, čeprav so izjeme vedno. Tisti, ki so ostali v cerkvi, imajo že bolj prečiščeno in preizkušeno vero. Med njimi se tudi obuja zavest, da je Cerkev misijonarska, in da je naša naloga oznanjati veselo novico ter nekako povabiti in sprejeti v cerkev tudi oddaljene.«

Ministranti z nadškofom Zoretom. FOTO: Ivo Žajdela

Potreba po prenovi pastoralnega pristopa

Župnik Gosek opiše tudi izkušnjo v Zadobrovi, kjer so verniki sami začutili potrebo po prenovi pastoralnega pristopa. »Najprej smo imeli niz srečanj. Začeli smo z molitvijo, obrnili smo se na Svetega Duha, nato smo skupaj ustvarjali vizijo, da bi videli, kam želimo priti, kaj želimo za svoje župnijsko občestvo. Zdaj ostaja še ta težji del, kako vse to živeti v praksi. Toda upamo, da bomo s pomočjo Svetega Duha našli prave načine in pristope, da bi postali Kristusovi učenci, odprti za Boga in slehernega sočloveka.«

V obeh župnijah sodelavci pomagajo pri bogoslužju ter pri pripravi dogodkov in prireditev. V obeh župnijah imajo skoraj redno kavico po nedeljskih mašah pred cerkvijo, kar jih tudi povezuje in ustvarja prostor za izmenjavo izkušenj, mnenj ali za dogovore za konkretno sodelovanje. Obstaja tudi sodelovanje pri čiščenju in vzdrževanju prostorov, čeprav se tu v zadnjem času pojavljajo majhne težave, ki so povezane z manjšim številom vernikov in njihovimi leti.

Nadškof Zore z številnimi narodnimi nošami. FOTO: Ivo Žajdela

Zakaj obnova cerkve?

Župnik še omeni, da jim kljub vsem težavam uspeva dobro poskrbeti za cerkvene stavbe, ki jih ima vsaka župnija po dve. V letu 2023 so imeli slovesni blagoslov ob koncu obnovitvenih del v stari cerkvi svetega Tomaža v Zadobrovi. Prenova cerkve je trajala več let. »Med mojim bivanjem v Zalogu smo zamenjali ozvočenje in prebelili cerkev, nato smo kupili elektronske orgle, uredili vso dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja, vlili nove zvonove, sanirali akustiko, počistili in impregnirali fasado ter marmornati tlak v cerkvi. Izvedli smo še veliko vzdrževalnih del, ki so pomenile velik finančni zalogaj. Lani smo se odločili in tudi začeli z obnovo stare cerkve v Kašlju. Lahko me vprašate, za koga prenavljamo cerkev v Kašlju. Ne vem, kaj bo, ampak slutim, da smo to dolžni storiti. Na tem področju res dela nikoli ne zmanjka.«

Notranjost župnijske cerkve Angelov varuhov v Zalogu pri Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Odprtost na navdihe Svetega Duha

Pozitivna značilnost obeh župniji, ki jo župnik Andrzej Gosek opaža, je odprtost v širokem pomenu te besede. »Odprtost za navdihe Svetega Duha, tudi za pobude župnika, za druge ljudi in za sodelovanje. Konec koncev so sprejeli medse župnika, ki ni Slovenec, ki prihaja iz drugačne kulture, in imamo različne izkušnje tudi na področju vere ter pastoralnih pristopov. Čedalje bolj opažam medsebojno povezanost vernikov, ki se zanimajo drug za drugega in si tudi pomagajo. V teh letih sem doživel zelo veliko lepih izkušenj.«

Blaž in Marinka Kuhar. FOTO: Ivo Žajdela

Marinka in Blaž Kuhar

Vključenost v delo v župniji nama pomeni sodelovanje in prispevanje k življenju ter delovanju župnijske skupnosti. Že kmalu po ustanovitvi župnije sva sodelovala pri pevskem zboru, jaz kot pevovodja in Marinka kot pevka. Ob ustanavljanju ŽPS je bila naša župnija med prvimi. In tako sva člana že od začetka. Marinka je kmalu prevzela tajništvo. Vsako leto organizira slovesnost ob obletnici župnije, zakonske jubilante ter slovesnost ob kulturnem prazniku. Jaz sem tudi ključar in obenem član gospodarskega odbora. Sodelovala sva tudi v zakonski skupini. Tudi otroke sva vključila v delo v župniji. Sinova sta ministrirala, hčerka pa pela. Kasneje je prevzela naš zbor, ga vodila in igrala na orgle. Otroci so odrasli, se poročili in odšli, le hčerka je še v naši župniji in sodeluje pri ŽPS in pevskem zboru. Ta vključenost ni zgolj fizična, temveč tudi duhovna, saj pomeni živeti evangelij v dejanjih in prispevati k skupnemu dobremu. Obenem pa je to priložnost za osebno rast v veri, ljubezni in občestvu.

Nataša in Pavle Berden. FOTO: Ivo Žajdela

Nataša in Pavle Berden

V življenje župnije je vključena vsa družina. Otroci Jernej, Mojca in Katarina so bili aktivni animatorji, ministranti, pevci. Starša sva pomagala ustanoviti zakonsko skupino, saj sva že imela izkušnjo iz prejšnje župnije. Pavel je izredni delivec obhajila, Nataša sodeluje v župnijski Karitas, oba sva bralca. Jernejeva družina je aktivna pri družinski katehezi, z ženo Urško in sestro Katarino pojejo pri zboru Mlada srca, ki ga Jernej tudi vodi in je organist. Katarina je urednica župnijskega lista. Starejši vnukinji sta ministrantki. Vsi člani družine doživljamo župnijo kot svoj drugi dom.

Matjaž Česen. FOTO: Ivo Žajdela

Matjaž Česen

V zadnjih dveh letih v župniji navdušujem za prenovo župnije. To pomeni, da skupaj s sodelavci iščemo načine, kako bi najprej župljani in potem tudi drugi postali Jezusovi učenci, da bi izpolnjevali Jezusovo naročilo »pojdite in naredite vse narode za moje učence«. Z veseljem sodelujem pri družinskem verouku. Župnija Zadobrova je skupnost, ki mi pomaga živeti Jezusov nauk. Je skupnost, v kateri sem lahko jaz to, kar sem, skupnost bratov in sester, za katere si želim, da vsi odkrijemo Jezusovo ljubezen do nas, ker to popolnoma spremeni naše življenje. Zato me delo v župniji navdaja z veseljem in z zaupanjem, da bo Gospod storil, kar bo dobro.

Župnik Andrzej Gosek. FOTO: Ivo Žajdela

Andrzej Gosek, župnik

Župnija Ljubljana – Kašelj/Zalog je moja prva župnija, v kateri sem prevzel vlogo župnika. To je najbrž tako kot s prvim otrokom, ko se učiš starševske vloge. Hočeš nočeš boš naredil največ napak, na katerih se učiš. Spomnim se, ko sem bil najprej kaplan, kaliko smo imeli kaplani za povedati čez župnike. Ko sem se sam soočil z vlogo župnika, sem doživel, da ni vse tako preprosto, oziroma črno-belo. Tudi jaz sem moral iti skozi različne neuspehe svojih bodisi pastoralnih bodisi človeških idej, kako bi mogla zgledati in delovati župnija. V teh trenutkih mi je bila v oporo maja neokatehumenska skupnost in Božja beseda. Bog me neprestano vzgaja ter uči ponižnosti in ljubezni do Njega in do sočloveka. Odkrival sem, da je uspeh tudi neke vrste malik, jaz pa sem poklican ljubiti ter služiti cerkvi (občestvu) tudi sredi kriz in preizkušenj. Tako kot mene Bog ljubi ne samo takrat, ko uspevam in mi gre dobro, ampak tudi takrat, ko padam in sem nemočen.

Ivo Žajdela, Misijonski pristop pastorale, reportaža o župniji Zalog, Družina, 23. 2. 2025

Silvester Čuk, Ljubljana Kašelj Zalog, Angeli varuhi, Ognjišče, 1. 9. 2008

1/13