Župnijska cerkev sv. Petra in župnišče v Malečniku. Foto: Ivo Žajdela

Leta 1236 je prvič omenjena župnija Sv. Petra na skali, leta 1338 je izpričan obstoj župnije. Leta 1730 so posvetili novo stavbo cerkve, leta 1737 je cerkev dobila bogato okrašen glavni oltar, leta 1746 pa še šest stranskih oltarjev, delo bratov Filipa Jakoba in Jožefa Strauba. Leta 1730 je župnik dr. Janez Sittich dal postaviti katakombe pod župnijsko cerkvijo. Iz leta 1517 je prva omemba božjepotne Marijine cerkve na Gorci. Pri sv. Petru v Malečniku je deloval znameniti župnik župnika Marko Glaser.

Župnijska cerkev sv. Petra v Malečniku (leta 2021, pred obnovo). Foto: Ivo Žajdela

Župnijska cerkev sv. Petra v Malečniku (leta 2023, po obnovi). Foto: Ivo Žajdela

Sebastijan Valentan: »S skupnimi močmi bomo zmogli«

Kako se je pred leti novi župnijski upravitelj v Malečniku podal na zahtevno pot obsežnih obnovitvenih del »Ko še nisem povsem zaključil skoraj šestletnega študija kanonskega in evropskega prava človekovih pravic v Rimu (bil sem v sklepni fazi pisanja doktorata), me je mariborski nadškof metropolit Cvikl prosil, da kot župnijski upravitelj prevzamem župnijo v predmestju Maribora, župnijo Sv. Petra (Malečnik). Z Božjo in Marijino pomočjo sem sprejel njegovo prošnjo in se povsem zaupal vodstvu Svetega Duha,« je povedal župnijski upravitelj Sebastijan Valentan /v času za objavo te reportaže aprila 2021/. Julija 2020 je prvič prestopil prag župnijskega dvorca v Malečniku in takoj opazil, da bo treba visoko zavihati rokave. Zaradi izrednih bivanjskih pogojev mu je nadškof priskrbel začasno stanovanje v župnišču na Pobrežju.

Župnijska cerkev je zakladnica umetnin, glavni oltar. Foto: Ivo Žajdela

Kipi  Foto: Ivo Žajdela

Atika  Foto: Ivo Žajdela

Slavno sliko, kako Jezus izroča ključe apostolu Petru, je naslikal graški slikar Franz Ignaz Josef Flurer (1682–1742). Foto: Ivo Žajdela

Izjemna kulturna dediščina v cerkvi sv. Petra v Malečniku

Župnija Sv. Petra v Malečniku se nahaja v čudovitem okolju, ravno prav vstran od mestnega vrveža, med vinogradi, naravna meja je reka Drava, ki teče tik pod župnijsko cerkvijo. Njen tok je nekoč za cerkev predstavljal veliko nevarnost, zato je dal takratni župnik dr. Janez Krstnik Sittich sedanjo cerkev leta 1730 pozidati na nekoliko bolj varnem delu zemljišča. Župnijska cerkev je posvečena Sv. Petru (tako se je nekoč imenoval tudi sam kraj), ki je upodobljen na osrednji sliki v glavnem oltarju. Slavno sliko, kako Jezus izroča ključe apostolu Petru, je naslikal graški slikar Franz Ignaz Josef Flurer (1682–1742). Cerkev ima kar šest stranskih oltarjev Filipa Jakoba in Jožefa Strauba ter bandero s podobama Sv. Petra in Pavla, delo slikarja Fortunata Berganta, katerega dela so trenutno razstavljena v Narodni galeriji v Ljubljani.

Pogled proti oltarju. Foto: Ivo Žajdela

Velika posebnost župnije so katakombe oziroma grobnica pod cerkvijo

Velika posebnost župnije so katakombe oziroma grobnica pod cerkvijo. Hkrati s cerkvijo jih je dal pred skoraj 300 leti postaviti že omenjeni Sittich. V katakombah je kar 64 grobnih niš in skrivnostni rov, za katerega (še) ne vedo, kam pelje. Posebej v postnem času, sicer pa skozi vse leto, so lepo obiskane kapele križevega pota, ki se razprostirajo po hribu od župnijske cerkve do romarske cerkve Matere božje na Gorci (včasih so vzpetini rekli Gora). Leta 1847 jih je dal pozidati znameniti župnik in častni kanonik Marko Glaser, ki je bil pojem kraja za tisti čas. Prenovil je obe cerkvi, v kraj pripeljal redovnice, bistriške šolske sestre, da so začele vzgojno-izobraževalno dejavnost, skrbel za prenovo duhovnega življenja, bil je pesnik, pisatelj in velik prijatelj bl. Antona Martina Slomška, ki je bil prav zaradi tega prijateljstva velikokrat gost v župniji.

Križev pot do božjepotne Marinine cerkve na Gorci. Foto: Ivo Žajdela

Božjepotna Marijina cerkev na Gorci

Marijina romarska cerkev na Gorci je poglavje zase (cerkev Marijinega rojstva). Ta gotski biser nosi na zunanjem južnem oporniku cerkvene ladje vklesano letnico 1517. V času župnika Marka Glaserja sta jo v novogotskem slogu v celoti poslikala mojstra Fantoni in Brollo. Danes privablja romarje, Marijine častilce, od blizu in daleč, posebej slovesno pa je na praznik Marijinega rojstva. Že na predvečer po neprekinjeni tristoletni tradiciji priromajo romarji iz župnije Sv. Antona v Slovenskih goricah (nekdaj so v posebnem prostoru v cerkvi prenočili) ter vso noč prepevajo Marijine pesmi in molijo, ob polnoči pa je slovesna maša. Na vso to izjemno kulturno dediščino so zelo ponosni.

Gorca nad Malečnikom, božjepotna cerkev Marijinega rojstva. Foto: Ivo Žajdela

Romarska cerkev na Gorci, gorska Mati Božja. Foto: Ivo Žajdela

Začeli so z obnovo prostorov za veroučence

Župnijski upravitelj Sebastijan Valentan pove, da so mu prvo skrb, ko je prišel v župnijo, predstavljali veroučenci, zato so skupaj s člani Gospodarskega sveta sklenili, da bodo najprej prenovili veroučne učilnice in sanitarije. Veroučni prostor mora biti za otroke prijetno kolje, v katerem se bodo dobro počutili, kamor bodo radi prihajali. Biti mora sodoben in funkcionalen. »Mislim, da nam je te osnovne pogoje uspelo dokaj hitro zagotoviti in novo veroučno leto se je že začelo v prenovljeni učilnici. Nepozabne ostajajo velike oči otrok, ko so vanjo vstopili. Nekateri so nekaj časa samo sedeli in vrteli glavo. Vse je bilo novo. Ko vidiš to zadovoljstvo, je ves trud poplačan. Rad bi se na tem mestu zahvalil prijateljici, pisateljici in novinarki v ZDA, ki je v ameriškem časopisu objavila fotografije stare učilnice in zapis o tem, česar smo se lotili.«

Kar nekaj dobrotnikov se jim je od tam oglasilo in tudi zaradi njihove pomoči so stroške prenove lahko poplačali. »Župnija je z mojim prihodom dobila dva nova veroučitelja, ki predano opravljata svojo službo. Upamo le, da se bomo lahko čimprej vrnili v veroučne klopi, saj verouk na daljavo ni to, kar si želimo.«

Veliko župnišče je zahtevalo velike napore pri obnovi, vendar nudi tudi veliko prostora za kulturno življenje župnije. Foto: Ivo Žajdela

Kar dobro je kazalo, čutil se je optimizem

Leta 2020, pred novim valom epidemije, je kar dobro kazalo, otroci so prejeli prvo o obhajilo, žegnanje na Gorci je lepo potekalo in nasploh se je čutil optimizem. Začeli so tudi z otroškimi oziroma družinskimi mašami, obisk v cerkvi se je začel zelo večati. Pri deseti maši včasih ni bilo več prostora v klopeh, ker so bile polne otrok, staršev, dedkov in babic ter drugih vernikov. Veroučenci so že začeli sodelovati pri maši z branjem beril in uvodov. »Res je bilo čutiti polnost življenja in vere, nato pa je pljusknil nov epidemiološki val in za kratek čas je vse zastalo. Pravim za kratek čas, ker smo se takoj lotili iskanja novih poti in priložnosti. Ni bilo predaje,« doda župnijski upravitelj.

Še ena zanimivost in dragocenost župnijske cerkve v Malečniku so katakombe (grobnice) pod njo. Foto: Ivo Žajdela

Ivo Žajdela, Naj počiva graditelj cerkve, Malečnik, katakombe, Družina, 8. 11. 2020Cerkev je zelo velika, imajo tudi emporo ali galerijo

Župnija šteje nekaj manj kot 3.000 vernikov, šest krstov so imeli v preteklem letu, poslovili so se od 33 župljanov, število nedeljnikov pa je prilagojeno koronavirusnim omejitvam. Cerkev je zelo velika, imajo tudi emporo ali galerijo. Nedeljske maše imajo tri, ki se jih v teh zahtevnih časih udeležuje 150 ljudi. Veroučencev je več kot sto, deset jih bo šlo k prvemu obhajilu, petnajst pa k birmi.

Cerkev sv. Petra v Malečniku, prvi stranski oltar na levi, Devica Marija. Foto: Ivo Žajdela

Foto: Ivo Žajdela

Pohvaliti moram naše zveste župljane

»V pastoralno delo župnije so vključeni naši zlati ljudje, brez katerih župnija ne bi bila, to kar je, in vsem se na tem mestu javno zahvaljujem, da za naše skupno dobro darujejo svoj čas in energijo,« poudari Sebastijan Valentan. To so predvsem člani gospodarskega in župnijskega sveta, Karitas, katehistinja in stalni diakon, ki je tudi katehist, organist s cerkvenim pevskim zborom, ministranti, krasilki v cerkvi, gospe, ki vsako soboto poskrbijo za snažnost svetišča, zveste župnijske gospodinje ter številni drugi posamezniki. K temu doda: »Hudo mi je, ker zaradi zdravstvenih razlogov ob prvih petkih ne morem do bolnikov in ostarelih, se pa z nekaterimi slišimo po telefonu in na ta način vzdržujemo stik. Pohvaliti moram naše zveste župljane, ki po svojih močeh tudi finančno pomagajo, da obnovitvena dela, ki so prepotrebna, lepo napredujejo.«

Cerkev sv. Petra v Malečniku, drugi stranski oltar na levi, sv. Janez Krstnik. Foto: Ivo Žajdela

Povezovanje v kraju je zelo pomembno

Ljudje so pripravljeni v župniji sodelovati na najrazličnejše načine. Veseli so sodelovanja z Društvom malečniških gospodinj, ki so nedavno dobile prostore v župnijskem dvorcu. Skupaj z njimi so na pustni torek spekli krofe in tako razveselili varovance v centru Polž Maribor. Del župnijskih prostorov uporablja tudi Društvo upokojencev, ki ima v najemu staro prešo, v kateri načrtujejo številne aktivnosti. »Povezovanje v kraju je zelo pomembno, res pa je, da bi si želeli večje odprtosti s strani Mestne občine Maribor, v katero spadamo, in Krajevne skupnosti,« doda Valentan.

Cerkev sv. Petra v Malečniku, tretji stranski oltar na levi, sv. Anton Padovanski. Foto: Ivo Žajdela

Župnik in častni kanonik Marko Glaser je pustil v Malečniku veliko dediščino

Poleg podeljevanja zakramentov in zakramentalov ter rednega pastoralnega dela je bilo v zadnjem času veliko energije usmerjene v prenovo baročnega župnijskega dvorca. V njem je že bil salon, ki pa ga bodo zaradi zelo pomembne vloge, ki jo je pustil v kraju, poimenovali po Marku Glaserju, tukajšnjem župniku in častnem kanoniku. Glaserjev salon bo dobil tudi galerijo umetniških del. V njej bodo razstavljene slike iz 18. in 19. stoletja in pohištvo iz tistega časa. Poleg salona se nahaja majhna kapela, ki jo je osebno blagoslovil Anton Martin Slomšek. Dela potekajo nemoteno. Evidentiranje umetnin je prevzel dr. Ferdinand Šerbelj, dolgoletni kustos Narodne galerije, slike so pri restavratorskih mojstrih, obnovljen bo tudi zelo dragocen Glaserjev mašni plašč, na katerem sta iz zlatih niti izvezeni njegovi inicialki MG. Plašč restavrira dr. Eva Ilec, vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož. Slikopleskarska in druga gradbena dela potrpežljivo opravljajo usposobljeni prostovoljci, župljani, ki jim gre največja zahvala.

Cerkev sv. Petra v Malečniku, prvi stranski oltar na desni, 14 priprošnjikov v sili. Foto: Ivo Žajdela

Foto: Ivo Žajdela

Pomen Glaserjevega salona za župnijo

Ker so leta 2021 obhajali 215. obletnico Glaserjevega rojstva, so začeli pospešeno obnavljati Glaserjev salon. Sebastijan Valentan je leta 2021 še dodall: »Nato pa se bodo naše misli usmerile k obnovi fasade na župnijski cerkvi, kar bo večleten projekt, saj bo treba zbrati dovolj sredstev (približno 150.000 evrov), a verjamem, da bomo s skupnimi močmi zmogli.«

Cerkev sv. Petra v Malečniku, drugi stranski oltar na desni, sv. Janez Nepomuk. Foto: Ivo Žajdela

Vodenje župnije je zahtevno poslanstvo, ki pa je izredno lepo

Foto: Ivo Žajdela

Sebastijan Valentan, župnik: Vodenje župnije je zahtevno poslanstvo, ki pa je izredno lepo. V tem poslanstvu se odvija bistvo duhovništva, ki ga je najlepše opisal sv. papež Janez Pavel II., ko je dejal, da »duhovniki v Cerkvi in za Cerkev zakramentalno zastopajo Jezusa Kristusa, Glavo in Pastirja, verodostojno oznanjajo njegovo besedo, ponavljajo njegovo znamenje odpuščanja in delitve odrešenja predvsem s krstom, pokoro in evharistijo, z ljubeznijo skrbijo za popolno podaritev samih sebe za čredo, ki jo zbirajo v edinosti ter vodijo k Očetu po Kristusu v Duhu.« Vse to se uresničuje v župniji, ki je skupnost verujočih in tistih, ki Boga iskreno iščejo. 

Vodenje župnije je zame nova izkušnja, preko katere pa vsak dan znova doživljam Božji dotik. Največjega pomena je seveda zbiranje ob božji mizi, a če temu sledi srečanje v župnijski kuhinji, je to znamenje, da nas je vse skupaj božje in sveto nagovorilo, kot je srca učencev, ki sta šla v Emavs, ogrelo srečanje s »tujcem«, za katerega sta naposled spoznala, da je bil sam Jezus. Po tem srečanju nista bila več enaka, želela sta si njegove družbe, ker je bil tako zelo drugačen, a hkrati tako zelo njima podoben. Duhovništvo v pristnem odnosu z verujočimi in iskalci Boga je najlepši poklic, ki ga z veseljem živim.

Cerkev sv. Petra v Malečniku, tretji stranski oltar na desni, sv. Frančišek Ksaverij. Foto: Ivo Žajdela

Imamo veliko dragocenega in je primerno, da to pokažemo tudi drugim

Foto: Ivo Žajdela

Ivan Dajčman, tajnik ŽPS in član ŽGS: Kot tajnik in član župnijskega pastoralnega sveta župnije (ŽPS) imam odgovorno in razgibano nalogo. Razpet sem na različnih področjih. Veliko sem se naučil v obdobju zadnjega mandata v ŽPS. Zdaj, ko nam je zaradi pojava koronakrize podaljšan mandat vsaj do jeseni tega leta, naprej z novim župnijskim upraviteljem uresničujemo zastavljene cilje. Trenutno je poudarek na urejanju in sanaciji župnijskega dvorca ter gospodarskega objekta. Zelo intenzivno se pripravljamo na obnovo pročelja na cerkvi Sv. Petra, kar pa bo velik zalogaj. Zelo sem ponosen, da nam je v preteklem mandatu uspelo sanirati dolg župnije.

Velika pridobitev za župnijo je seveda prihod novega župnijskega upravitelja, ki je začel svoje poslanstvo v naši župniji s 1. avgustom 2020. Z njegovim prihodom je v naši župniji zavel svež veter. Mnoge stvari so zdaj odkrite in postavljene v ospredje, kot so recimo odprtje katakomb, postavitev postnih jaslic in votlina Oljske gore v cerkvi. Zelo pomembno je, da je v pomoč v župniji vključenih veliko ljudi, tudi mladih, ki imajo veliko idej, kako izboljševati mnoge stvari. Smatram, da imamo v župniji veliko dragocenega in je primerno, da to pokažemo tudi drugim: cerkev Sv. Petra, romarsko cerkev Device Marije na Gorci ter čudovit križev pot na Gorco, ki ga je že v 19. stoletju dal postaviti naš znameniti župnik Marko Glaser. Za zaključek bi poudaril, da sem zelo ponosen, da sem v tej župniji in da lahko s svojim deležem prispevam za lepši jutri naše župnije.

Prižnica  Foto: Ivo Žajdela

Ko naredim nekaj dobrega mi je pri srcu in počutim se srečno

Milena Mak, voditeljica Karitas, članica ŽPS: V župniji sem vključena kot voditeljica Župnijske Karitas in kot članica Župnijskega pastoralnega sveta. Skrbim tudi za čiščenje in krašenje cerkve Matere božje na Gorci ter za zvonjenje pokojnim na pogrebih. Sodelujem tudi kot bralka božje besede pri mašah. Župnijsko Karitas vodim petnajst let.

S sodelavkami vsako leto obiščemo okrog 50 starejših ali bolnih župljanov. Pred božičem in veliko nočjo jih tudi skromno obdarimo. V lanskem letu, ko obiski niso bili dovoljeni, pa smo jim odnesle ali poslale voščilnice. Pripravljamo tudi pogostitve ob raznih praznovanjih: žegnanje, birma, prvo sveto obhajilo ipd. Tradicionalno smo organizirale z društvom upokojencev in KO RK srečanje starejših in bolnikov z mašo in bolniškim maziljenjem. Sledil je kratek kulturni program s pevci ali glasbeniki, folkloro, recitalom ter pogostitvijo in druženjem. Za zakonce jubilante smo pripravile srečanje pred nedeljo družine. Otrokom vsako leto pripravimo skromna darila in Miklavževanje. V tednu Karitas veroučence in župljane seznanim z delom Župnijske Karitas. Vključene smo tudi delitev hrane iz pomoči EZ. Kot članica Župnijskega pastoralnega sveta se trudim za strpen dialog in za dobro sodelovanje z društvi v kraju.

Aktivno sem se vključevala v delo župnije že od mladosti. Zdaj, ko sem upokojena, namenjam delu v župniji več časa. Menim, da je delo za ljudi poslanstvo, ki mi je namenjeno. Če sem kot kamenček v mozaiku nekaj malega doprinesla k dobremu počutju soljudi, mi je to v zadovoljstvo. Ko nekaj delim z drugimi: čas, veselje, žalost, dobrine, tudi sama veliko pridobim. Toplo mi je pri srcu, ko naredim nekaj dobrega in počutim se srečno.

Malečnik Foto: Ivo Žajdela

Ponosen sem nase, da vztrajam pri ministriranju že sedem let

Brin Bračko, vodja ministrantov: V delo župnije Sv. Petra pri Mariboru – Malečnik se vključujem kot ministrant oz. vodja ministrantov. Časi, ki nas vse nagovarjajo k skrbi za preprečevanje širjenja virusa covid-19, so močno vplivali tudi na aktivnosti ministrantov, ki svojih nalog pri bogoslužju ne moremo opravljati. Pred »korona« časom pa sem kot ministrant sodeloval pri svetih mašah, pogrebih, porokah. Sicer pa sem sodeloval tudi pri izvedbi oratorijev, pripravi in izvedbi Miklavževanja, izdelavi adventnih venčkov, z ekipo smo sodelovali (in osvojili prvo mesto) v nogometni škofijski ligi. Zdaj pod vodstvom restavratorja sodelujem pri restavriranju notranjih vrat v župnišču.

Ministrirati sem začel skupaj s starejšo sestro. Spomnim se dneva in ponosa, ko sem dobil svojo prvo ministrantsko obleko ter potrpežljivih starejših ministrantov, ki so nas učili častno sodelovati pri bogoslužjih. Vesel sem, da so nas starejši vzeli za svoje in tako smo razvili prijateljski odnos, ki med nami traja še danes, čeprav kar nekaj teh starejših »ministrantskih« prijateljev več ne ministrira. Ponosen sem nase, da vztrajam pri ministriranju že sedem let, hvaležen sem staršem, da so me pri tem spodbujali, želim si pa, da bodo kmalu nastopili časi, ko bomo lahko spet organizirali ministrantska srečanja in začeli vabiti nove ministrante.

Malečnik  Foto: Ivo Žajdela

Prvo obhajilo leta 2020. Foto: Grega Neuvirt

Sodelujoče pri obnovi je obiskal nadškof Alojzij Cvikl. Foto: arhiv župnije

Križev pot na Gorco v času epidemije kovida. Foto: arhiv župnije

Ivo Žajdela, »S skupnimi močmi bomo zmogli«, Malečnik, reportaža o župniji, Družina, 25. 4. 2021

1/32