Zapri
Iskanje

»Reševanje« RTVS: depolitizacija ali precedens?

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 07. 07. 2022 / 16:00
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 07.07.2022 / 18:51
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

»Reševanje« RTVS: depolitizacija ali precedens?

»Reševanje« RTVS: depolitizacija ali precedens?
Vlada je novelo zakona o RTVS v parlamentarno proceduro vložila po nujnem postopku. FOTO: RTVS
Člani mandatno-volilne komisije državnega zbora so danes morda še zadnjič odločali o imenovanju člana programskega sveta RTV Slovenija, prav tako se lahko na zadnji izredni seji sestajajo člani programskega sveta RTVS, ki so med drugim razpravljali o predhodnem soglasju k imenovanju direktorja TVS.

Že v ponedeljek bodo poslanke in poslanci imeli na mizi novelo zakona o RTV Slovenija, ki bi nadomestil t. i. Grimsov zakon iz leta 2005.

Po trenutno veljavnem zakonu 21 od 29 članov programskega sveta imenujejo poslanke in poslanci državnega zbora. Ne pozabimo, te volimo volilni upravičenci in tako posredno prek svojih predstavnikov vplivamo na večino članov programskega sveta. Spomnimo, da je zakon iz časa prve Janševe vlade podporo dobil tudi na referendumu.

»Golobova depolitizacija RTVS«

V 17 letih veljavnosti tega zakona je tokratni programski svet prvi, ki ga ni imenovala leva vlada. In ravno sedaj je vlada Roberta Goloba potegnila potezo, ki je po letu 2005 ni še nobena od prejšnjih štirih levih vlad – v parlamentarno proceduro je vložila novelo zakona o RTV Slovenija z namenom »depolitizacije« RTVS.

»RTV je javni zavod posebnega kulturnega in političnega pomena, sedanji zakon iz leta 2005 omogoča vpliv in vmešavanje politike v uredniško delovanje in nad delovanje RTV,« je ob predstavitvi zakona dejala kulturna ministrica Asta Vrečko. Zakon, ki ga predlaga Golobova vlada, »depolitizira delovanje RTV.« Novela posega v spremembo upravljanja in vodenja zavoda:

  • Obstoječi programski in nadzorni svet bi nadomestil Svet zavoda; sestavljalo bi ga 17 članov. Politika bi lahko imenovala dva člana, preostale bi imenovala strokovna javnost oz. civilna družba in zaposleni.
  • Kot posvetovalno telo zakon predvideva uvedbo petčlanskega finančnega odbora.
  • Generalnega direktorja bi zamenjal štiričlanski upravni odbor, v katerem bo tudi delavski direktor.

Reševanje težko popravljivih posledic za delovanje države?

Ministrica ocenjuje, da je stanje na RTVS »alarmantno«, zato so novelo zakona v parlamentarno proceduro vložili po nujnem postopku, kar je kolegij predsednice DZ tudi podprl. Obravnava zakona po nujnem postopku pomeni, da se ne opravi splošna razprava, druga in tretja obravnava pa se opravita na isti seji. Novela bi bila tako lahko sprejeta na eni seji, in sicer že prihodnji teden.

Glede na 134. člen Poslovnika DZ sicer vlada sprejem zakona po nujnem postopku lahko predlaga, kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Vlada se sklicuje na slednje.

»Dovolj vzkliki maloštevilnih stavkajočih pred državnim zborom«

Na takšno odločitev se je danes odzval generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough in opozoril, da je vlada takšno odločitev sprejela »brez enega konkretnega primera, ki bi dokazoval, da je vodstvo izvajalo pritiske na novinarje in omejevalo novinarsko svobodo,« dovolj je bila le stavka enega od treh sindikatov na RTV Slovenija. In še, da se vladi mudi s sprejemom pred jesenskim paketom volitev.

Ob tem je izrazil skrb, da vlada RTV vidi »kot del države, četudi v 'širšem smislu'«. Hkrati pa opozoril na ignoriranje »nezavidljive finančne situacije«, ki zavod pesti že vsaj od leta 2017. Navedel je še, da si sprememba tega zakona zasluži javno obravnavo. »Naši poslušalci, gledalci in bralci, torej plačniki naših programov, skratka javnost, bi morali povedati, kakšno javno radiotelevizijo si želijo.« 

Vodstvo RTV je sicer na ustanovitelja naslovilo predloge za dopolnitev novele zakona s področja obsega javne službe, tržne dejavnosti in RTV-prispevka. Vlado pa je pozvalo tudi k izpolnitvi zaveze iz stavkovnega sporazuma, ki je RTV stal že 21 milijonov evrov. 

Poseg v neodvisnost javnega medija?

Na zakon in njegovo obravnavo po nujnem postopku so se ostro odzvali tudi v SDS, in sicer, da gre »precedens v zgodovini naše države, ki nevarno maje demokratične temelje zakonodajnega odločanja, z željo po grobem posegu v neodvisnost in ustroj javne radiotelevizije.«

Ocenjujejo, da gre zgolj za željo koalicijskih strank po menjavi vodstva na RTV »z bolj podrejenimi«. V primeru uveljavitve zakona bi se morali posloviti vsi člani nadzornega in programskega sveta, generalni direktor, po vsej verjetnosti tudi direktor radia in televizije, kar bi lahko imelo tudi finančne posledice, še navajajo.

Tomčeva pisala v Bruselj

Zaskrbljenost nad »načrtnim prevzemom slovenske medijske krajine« je v pismu evropski komisarki za evropske vrednote in preglednost Veri Jourovi izrazila tudi evropska poslanka Romana Tomc. Golobova vlada želi »s premeteno uporabo posrednikov vrniti RTV Slovenijo nazaj v obdobje trajne prevlade levičarskih interesnih sfer,« je zapisala in dodala, gre za »nevaren precedens, o katerem je treba razpravljati v evropskih institucijah in širše.« 

Pismo, v katerem navaja, da so ogrožene medijska svoboda, svoboda izražanja in pravica do zanesljivih informacij, je naslovila tudi na Sophie in ‘t Veld, vodjo delegacije odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Svetniki dali podporo Urbaniji

Na današnji 3. izredni seji Programskega sveta RTV Slovenija so sicer svetniki med drugim glasovali o predhodnem soglasju k imenovanju direktorja Televizije Slovenija. Svetnikom sta se predstavila dva kandidata – dosedanji vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija Patrik Greblo in Uroš Urbanija. Svetniki so predhodno soglasje s 17 glasovi podpore dali Urošu Urbaniji. Greblo je prejel 13 glasov podpore, torej dva premalo.

Uroša Urbanijo je podprlo 17 od 29 svetnikov. FOTO: Tatjana Splichal

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough bo prihodnji teden po pogovoru z Urbanijo presodil, ali bo kandidata tudi imenoval, so sporočili z RTVS.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh