Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU izdaja strokovno revijo Acta historiae artis Slovenica.

Sv. Ciril in Metod v slovenski umetnosti

Letno izideta dva zvezka revije Acta historiae artis Slovenica. V številki 1 (2016) je objavljenih sedem prispevkov: Tina Košak piše o slikarski opremi kartuzije Bistra v 18. stoletju po samostanskih inventarjih, Polona Vidmar o slikah in slikanih tapetah naročnika grofa Janeza Karla Gaisrucka za dvorec Novo Celje, Franci Lazarini o politiku in umetnostnem naročniku grof Klemnu Brandisu, Ana Lavrič je podala ikonografski, verski in narodni vidik sv. Cirila in Metoda v slovenski umetnosti, Katarina Šmid piše o umetnostnozgodovinskem in klasičnoarheološkem pristopu v raziskovalnem delu Rajka Ložarja (1904–1985), Primož Lampič, Jasna Jovanov piše pod naslovom Fotografija kot izziv o pozabljenem konjičku Nadežde Petrović, Primož Lampič pa pod naslovom Mariborski krog podaja dejstva, interpretacije in nekatere smeri morebitnih nadaljnjih raziskav.


Vloga cerkvenih bratovščin v likovni umetnosti

V številki 2 (2016) je objavljenih devet prispevkov. Ana Lavrič piše o vlogi cerkvenih bratovščin v likovni umetnosti, ki jim je številka posvečena. Jure Volčjak podaja pregled predjožefinskih bratovščin na ozemlju goriške nadškofije na Kranjskem, Zdenka Bonin je osvetlila bratovščine v severozahodni Istri v obdobju Beneške republike, Matija Ogrin piše pod naslovom Bratovščinske iskre o duhovnih besedilih baročnih bratovščin na Slovenskem, Mija Oter Gorenčič o umetnostni zapuščini srednjeveških marijanskih bratovščin na Kranjskem in Štajerskem, Matjaž Ambrožič o evidenčni knjigi mozirske bratovščine sv. Rešnjega telesa, Ana Lavrič o velikih Marijinih bratovščinah na Slovenskem oziroma o ikonografiji bratovščin pod okriljem mendikantskih redov, Helena Seražin o štukaterju Giuseppeju Monteventiju in oltarju škapulirske bratovščine v Piranu, Angelika Dreyer pa o južnonemških bratovščinah sv. rožnega venca kot naročnicah baročnih stropnih poslikav.


Bratovščine sv. Rešnjega telesa

V številki 1 (2017) so objavljeni štirje prispevki: Ana Lavrič piše o bratovščinah sv. Rešnjega telesa na Slovenskem (predstavi ikonografijo z izbranimi primeri), Blaž Resman piše pod naslovom Accipe consilium a me o Materi Božji dobrega sveta ter njenih bratovščinah in upodobitvah na Slovenskem, Tomaž Brejc o Izidorju Cankarju na razstavah moderne umetnosti, Marjeta Ciglenečki pa o Formi vivi Maribor 1967–1986 (o kiparskih simpozijih po Evropi in v Sloveniji).








Slovansko-slovenska panteona

V številki 2 (2017) je objavljenih pet prispevkov: Gašper Cerkovnik je raziskal sliko s čudodelnim forstenriedskim Križanim iz druge četrtine 17. stoletja ter podal nekaj pripomb o kraju, času in kontekstu njenega nastanka, Polona Vidmar tapiserije v dvorcu Premstätten in njihovih naročnikih, Ana Lavrič piše o slovansko-slovenskima panteonoma Slavka Pengova in Toneta Kralja v Ljubljani, Damjan Prelovšek o Jožetu Plečniku in Francetu Steletu (ali kako je nastajala Plečnikova Ljubljana), Marjeta Ciglenečki pa o Formi vivi Maribor 1967–1986 (delovišče Maribor).