Revija Dom in svet je leta 1888 nastala sprva kot zabavno-poučni list za katoliške bralce, pozneje pa se je razvil v izrazito literarno revijo. V Ljubljani jo je ustanovil filozof Frančišek Lampe (1859–1900) in jo urejal do svoje smrti. Izhajala je vsak mesec, od leta 1894 na 14 dni, od leta 1901 pa spet mesečno.

Frančišek Lampe Vir: najdigrob.si

Lampe je zagotovil reviji ugled in priljubljenost

Revija se je postopoma širila in kakovostno razvijala. Leta 1891 je dobila podnaslov Ilustrovani list za leposlovje in znanstvo. Že v tem času je uredništvo posvečalo posebno pozornost ilustrativni plati, ki je bila za tisti čas zelo kakovostna in pomembna.

Lampe je v dvanajstih letih urejanja zagotovil reviji ugled in priljubljenost, potrpežljivo je vzgajal in širil krog sodelavcev. V literarnoestetskem pogledu je Dom in svet veliko pridobil, ko so sredi 90. let začeli sodelovati nekateri predstavniki moderne, ob njih pa obetajoči pisci katoliškega kroga Anton Medved, Fran Saleški Finžgar, Fran Ksaver Meško, pozneje Ivan Pregelj.

Dom in svet, 1899. Vir: dlib.si

Revijo je odlikovala tudi likovna oprema

Po Lampetovi smrti leta 1900 sta uredništvo prevzela Evgen Lampe in Mihael Opeka (1900–1912). Prihod Izidorja Cankarja (1914–1918) je pomenil pomembno prelomnico. V tem času je sodeloval tudi Ivan Cankar in med drugim v reviji objavil Podobe iz sanj. V letih 1919–1930 sta bila urednika France Koblar in France Stele. Revija je dobivala pomembno vlogo z objavami modernejših, zlasti ekspresionističnih in drugih avtorjev (Pregelj, Stanko Majcen, France Bevk, Joža Lovrenčič, Anton Podbevšek, Anton Vodnik, Božo Vodušek, Edvard Kocbek), prav tako na področju literarne kritike, esejistike in znanstvenih razprav. Odlikovala jo je tudi likovna oprema, pri kateri so sodelovali Ivan Vurnik, Jože Plečnik in France Kralj.

Dom in svet, 1914, ilustracija Hinka Smrekarja. Vir: dlib.si

Bibliografsko kazalo Doma in sveta 1888–1944

Pretres je revija doživela v predrevolucijskih idejnih prerivanjih, ko je v njej Edvard Kocbek objavil članek Premišljevanje o Španiji. V njem je, kot je to bila zanj tako rekoč stalnica, zelo enostransko in glede okoliščin celo napačno orisal in obsojal nekatere akterje v svetovnem in s tem posredno v domačem političnem dogajanju. Tisti, ki jim takrat za resnico ni bilo vseeno, so dosegli zamenjavo urednika Koblarja, zaradi česar Dom in svet eno leto celo ni izhajal. 50. letnik (1937–1938) je urejal Jože Debevec, leta 1939 pa je uredništvo prevzel Tine Debeljak, ki ga je uspešno vodil do leta 1944. Skoraj v istem času (1881–1941) je izhajala tudi liberalno obarvana revija Ljubljanski zvon.

V 56 letnikih se je nabralo obsežno in izjemno bogastvo in skrajni čas je bil, da znanstvena stroka izdela vodnik po tem bogastvu. Tako je Mohorjeva družba iz Celja zdaj izdala obsežno knjigo (507 strani) Bibliografsko kazalo Doma in sveta 1888–1944. Nadvse natančno bibliografijo je izdelal literarni zgodovinar dr. Jože Munda, pomagal pa mu je dr. Marijan Smolik.

Kaj je izšlo v Domu in svetu, kateri avtorji so v njem objavljali

S pomočjo bibliografije lahko zdaj vsak preveri, kaj je izšlo v Domu in svetu, kateri avtorji so v njem objavljali, predvsem pa lahko s pomočjo predmetnega in avtorskega kazala takoj določi številko revije, kjer je kaj objavljeno. Že na prvi strani pri leposlovju na primer lahko vidimo, katere pesmi in v katerih številkah je objavil France Balantič.

Bibliografija je napisana po vseh znanstvenih merilih, vsebina Doma in sveta pa je prikazana v devetih vsebinskih sklopih: leposlovje, literarne vede in jezikoslovje, umetnost in kultura, filozofija in psihologija, verstvo, družbene vede, naravoslovne in tehnične vede, zemljepis, biografije in zgodovina ter tisk, založništvo in šport. Posebej je obdelan slikovni del revije, dodana je tudi posebna barvna priloga z značilnejšimi naslovnicami Doma in sveta.

Ivo Žajdela, Dom in svet, Frančišek Lampe, Demokracija, 19. 2. 2004