Oče Claude Barthe je francoski škofijski duhovnik, ki mu je v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja mašniško posvečenje podelil nadškof Lefebvre; danes je duhovni vodja združenja Coetus Internationalis Summorum Pontificum. Napisal je številne članke in knjige o bogoslužju (La messe une foręt de symboles, Paris: Via Romana, 2011) in teoloških vprašanjih (Penser l’ścuménisme autrement, Paris: Via Romana, 2014), pred kratkim pa je izdal še najpopolnejši in najpodrobnejši priročnik o zgodovini Rimskega misala, ki vsaj v francosko govorečem svetu pomeni veliko pridobitev na tem področju. Zahvaljujoč posodobljeni bibliografiji in dokumentaciji bo knjiga še posebej uporabna za semeniščnike in študente, na splošno pa tudi za duhovnike in laike, ki si želijo podrobnega znanja o zgodovini svete maše.



V osrčju knjige o. Bartha je bogoslužno delo, opravljeno na Tridentinskem koncilu in h kateremu so odtlej prispevali vsi papeži, v kolikor to delo predstavlja kanonizacijo rimskega obreda, ki je vrhunec uporabe dosegel v srednjem veku. Avtor se osredotoča na obdobje, ki je sledilo kanonizaciji in nudi pregled od sv. Pija V. do sv. Janeza XXIII: štiri stoletja bogoslužij od bule Quo primum iz leta 1570 do zadnje značilne izdaje Tridentinskega misala leta 1962.

O. Barthe najprej piše o zgodovini Rimskega misala od samega začetka in ob tem razčlenjuje: odnos med krščanskim češčenjem in njegovim bratom dvojčkom, češčenjem v sinagogi; rojstvo Rimskega kanona; romansko-frankovske obogatitve; širjenje Misala rimske kurije, kakršnega je uporabljal papež v Avignonu ali pri San Lorenzu v Palatiu. V nadaljevanju bralca spomni, da je bil Rimski misal, kakršnega poznamo in uporabljamo danes, v celoti uveljavljen v enajstem stoletju.

V zadnjem delu knjige se avtor osredotoča na presenetljivo preživetje Tridentinskega misala po drugem vatikanskem cerkvenem zboru; misal je bil s strani pristojnih v Rimu nazadnje v celoti potrjen z apostolskim pismom, motuproprijem z naslovom Summorum Pontificum. Pisec ugotavlja, da zgodovina Tridentinskega misala še zdaleč ni zaključena, še posebej zato, ker danes bolj kot kdaj koli zagotavlja izročilo lex orandi (zakon molitve) v vsem njegovem bogastvu in brez madeža. V tem smislu delo o. Clauda Bartha predstavlja nekakšno »zgodovino za prihodnost«.

Vir: splet / Paix Liturgique Newsletter
Foto: splet