Poročilo, bolj premišljevanje o knjigi ameriškega novinarja Roda Dreherja Ne živite od laži pišem v času, ko se spominjamo šestdesete obletnice postavitve berlinskega zidu (1961). Njegov padec osemindvajset let kasneje je za Evropo, a tudi ostali svet pomenil toliko kot konec druge svetovne vojne: pričakovanje nečesa prelomnega, ki bo – na plečih vseh pošastnih muk in neštetih človeških žrtev – tistim Evropejcem, ki so dolga desetletja živeli za komunistično železno zaveso, prineslo svobodo in mir. A izkazalo se je, da so bila pričakovanja tako po koncu druge svetovne vojne kot tudi po padcu berlinskega zidu preveč optimistična, skorajda nerealna in danes, več kot tri desetletja po zlomu totalitarnega komunizma nas knjige, kot je Dreherjeva, opozarjajo na nove (stare) nevarnosti, ki vznikajo iz teh prevelikih pričakovanj, postavljenih na nične temelje kolektivne evforije in politične slepote.

Pošasti iz preteklosti

Ko se je skupaj z zidom zrušil...