Med najbolj znanimi deli nemškega slikarja in grafika Albrechta Dürerja je lesorez z naslovom Nosorog. Nastal je leta 1515, ko je portugalski kralj Manuel I. dobil v dar indijskega nosoroga. Ko je po večmesečnem potovanju z ladjo iz Indije prispel v Lizbono, je vzbudil veliko pozornosti. Dürer nosoroga ni videl v živo. Upodobil ga je po besedilu in skici neznanega očividca, zato je bila njegova podoba nekoliko izkrivljena. Kljub temu je ta grafika več kot dvesto let oblikovala evropsko predstavo o drugem največjem kopenskem sesalcu. In kaj se je zgodilo z upodobljenim nosorogom? Kralj Manuel I. ga je poslal v dar papežu Leonu X., vendar je med prevozom v Italijo utonil.

Evropejci pa so bili dolga leta prepričani, da ima nosorog oklep, podoben želvjemu, in da mu rog raste tudi iz hrbta.

Orjaški prednik

Nosorogi so se pojavili pred približno 50 milijoni let. Njihov največji predstavnik je bil dolgovrati Paraceratherium. S približno petimi metri višine in do 20 tonami teže je bil največji znani kopenski sesalec vseh časov.

Danes živi pet vrst nosorogov: dve v Afriki in tri v Aziji. Afriški vrsti, beli in črni nosorog, imata gladko sivo kožo in dva rogova. Beli nosorog je največji: tehta lahko od 1.800 do 2.500 kilogramov. Živi v južni Afriki. Na dan poje do 60 kilogramov trave in popije več kot 50 litrov vode. Večino dneva preživi na paši.

 Dürerjeva upodobitev nosoroga. FOTO: Wikipedia 

Črni nosorog ima koničasto oprijemalno zgornjo ustnico, s katero smuka liste z grmov in dreves. Je pol lažji od belega sorodnika, bolj samotarski in bolj napadalen.

Boj do zadnjega

Indijski nosorog živi na poplavnih ravnicah severovzhodne Indije in južnega Nepala, kjer se prepletajo travišča, gozd, močvirja in rečni rokavi. Tehta do 2.000 kilogramov, dolg pa je dobre štiri metre. Od drugih vrst se loči po sivo-rjavih kožnih gubah, ki spominjajo na oklep. Med njimi so prožna mesta, ki mu omogočajo okretno premikanje. Iz njegove kože so izdelovali ščite. Nekoč je poseljeval obsežno območje porečij Inda, Gangesa in Bramaputre, vendar je zaradi intenzivnega lova in izgube življenjskega prostora do začetka 20. stoletja skoraj izginil. Ko so leta 1905 na območju današnjega narodnega parka Kaziranga ob reki Bramaputra razglasili zaščiteno območje, se je populacija polagoma okrepila. Danes živi v parku 70 odstotkov vseh indijskih nosorogov, ki jih je približno 4.000.

Sumatranski nosorog je edini, ki je delno poraščen z dlako, ima tudi dva rogova.

Sumatranski nosorog je edini, ki je delno poraščen z dlako. Domnevajo, da je potomec izumrlega dlakavega nosoroga, ki je živel hkrati z mamutom v večjem delu Evrope in severne Azije. Je najmanjši med nosorogi: visok je od 1,2 do 1,5 metra, tehta pa od 500 do 800 kilogramov. Ima dva rogova, ki sta veliko krajša kot pri afriških nosorogih. Ta vrsta je danes kritično ogrožena. V tropskih gozdovih na Sumatri in Borneu živi še manj kot osemdeset osebkov, kar povzroča težave pri uspešnem razmnoževanju.

Javanski nosorog ima najkrajši rog. Pri samcih je dolg 20 centimetrov, pri samicah pa je skoraj neopazen. Še najbolj je podoben indijskemu nosorogu, le da je manjši in ima manj izrazite kožne gube. Vrsta se izredno počasi razmnožuje. Samica skoti mladiča enkrat na tri do pet let. Brejost traja 16 mesecev. Celotna populacija, ki šteje le še okrog sedemdeset živali, živi v narodnem parku na zahodu Jave.

Nepogrešljivo blato

Nosorogi so večinoma samotarji. Če je le mogoče, si dvakrat na dan privoščijo blatno kopel. Z njo se hladijo in znebijo zajedavcev na koži. Blato deluje kot sončna krema in preprečuje izsuševanje kože. Nosorogi svoje ozemlje označijo z urinom in iztrebki, ki jih odlagajo na kupe. Ti lahko z leti dosežejo višino enega metra.

Nosorogov rog ni kost, ampak je (tako kot človeški lasje in nohti) sestavljen iz keratina.

Nosorogov rog se po zgradbi razlikuje od slonovega okla. Ni kost, ampak je (tako kot človeški lasje in nohti) sestavljen iz keratina. Raste vse življenje, do osem centimetrov na leto. Najdaljši izmerjeni rogovi so bili dolgi 150 centimetrov. Nosorogi jih uporabljajo za obrambo mladičev pred plenilci ter pri bojih za teritorij in samice. Z njimi lahko lomijo veje ali kopljejo po tleh. Čeprav ni dokazano, da bi imeli rogovi zdravilne učinke, je po njih še vedno veliko povpraševanja. Kilogram nosorogovega roga lahko na črnem trgu stane več kot zlato, zato nezakonit lov kljub strogi prepovedi še vedno ne pojenja. Največje povpraševanje po rogovih je na Kitajskem, kjer jih uporabljajo v tradicionalni medicini.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (03/2026).