Učbenik za predmet bioetika je nastajal zadnjih dvajset let, ko poučuje bioetične vsebine na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je pojasnil dr. Roman Globokar v priročniku (učbeniku) Bioetika. Predmet je bil v začetku ponujen kot izbirni predmet, ki pa so ga izbrali skoraj vsi študentje, zato je ob prenovi programov postal obvezni predmet na enovitem magistrskem študiju Teologija in univerzitetnem študijskem programu Človek in medosebni odnosi.

S področja bioetike je opravil doktorat v Rimu

Teme s področja bioetike so ga zanimale že od začetka teološkega študija. S tega področja je opravljal podiplomski študij in doktorat na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu ter izpopolnjevanje na Inštitutu za bioetiko na Medicinski fakulteti Katoliške univerze Srca Jezusovega v Rimu. »Hvaležen sem vsem profesorjem, ki so me usmerjali pri iskanju odgovorov na zahtevna vprašanja o dopustnosti človekovega poseganja v življenje v vseh oblikah, še posebej pa v človekovo življenje.« Omenim je tiste, ki so najbolj zaznamovali njegovo etično misel: Klaus Demmer, Sergio Bastianel in Philipp Schmitz z Gregoriane ter Elio Sgreccia in Adriano Pessina s Katoliške univerze. Po vrnitvi v Slovenijo so ga kmalu povabili k sodelovanju v Komisiji Republike Slovenije za medicinsko etiko, kjer se je, kot pojasni, v zadnjih dvajsetih letih veliko naučil ob neposrednem soočanju s številnimi dilemami na področju medicine in farmacije. »Hvaležen sem vsem članom komisije, da so me kot teologa brez predsodkov sprejeli medse in da je naše delovanje zgled odličnega interdisciplinarnega presojanja pomembnih bioetičnih tem. Občudujem široko znanje in modrost obeh predsednikov komisije, Jožeta Trontlja in Božidarja Voljča, pri zahtevnem oblikovanju etičnih usmeritev pri poseganju v človekovo življenje.«

Razvoj na področju ved o življenju se odvija z veliko hitrostjo

Razvoj na področju ved o življenju se v zadnjih desetletjih odvija z izredno hitrostjo, tako da je težko slediti vsem novostim, ki jih prinašajo raziskave na različnih področjih. V veliko pomoč pri sledenju napredka mu je mednarodna vpetost na področju teološke etike in bioetike. »Še posebej sem hvaležen kolegom z vseh petih kontinentov, ki smo povezani v mreži Catholic Theological Ethics in World Church (Katoliška teološka etika v vesoljni Cerkvi) z Jamesom Keenanom na čelu, in kolegom iz Association of Bioethicists in Central Europe (Združenje bioetikov v Srednji Evropi), ki ga vodi Sigrid Müller z Dunaja. Močan vpliv na moje razmišljanje o bioetiki je imel tudi prezgodaj preminuli nemški moralni teolog Eberhard Schockenhoff, katerega delo Etika življenja smo leta 2013 prevedli v slovenščino. Zadnja leta me bogati sodelovanje v Komisiji za etiko pri COMECE v Bruslju, ki ji predseduje škof Anton Jamnik.

Učbenik za bioetiko je nastajal dolgo obdobje

Učbenik za bioetiko je nastajal dolgo obdobje, zato je bilo potrebno marsikatero informacijo posodobiti, spomni in doda »Prav gotovo se bodo določene stvari spremenile že v prihodnjih letih in bodo nekateri podatki kmalu zastareli. Osnovna etična načela pa ostajajo nespremenljiva in so namenjena zagotavljanju spoštovanja vsakega življenja in (še posebej) dostojanstva vsake človeške osebe.«

Učbenik je zasnovan tako, da so na začetku vsakega poglavja najprej navedeni cilji in kompetence, ki jih bo študent oziroma bralec pridobil ob študiju poglavja. V besedilu so posebej izpostavljene definicije temeljnih pojmov, razmišljanja različnih etikov in stališča cerkvenega učiteljstva. V vsakem poglavju so spodbujeni k reševanju primerov s specifično moralno dilemo. Na koncu so navedena vprašanja za poglobitev snovi, dodane so naloge za nadaljnje raziskovanje in priporočena literatura.

Uporabnikom priročnika želi, da bi mu bil v pomoč pri spoznavanju raznolikih razsežnosti etičnih vprašanj na področju človekovega poseganja v življenje in pri odgovornem zavzemanju za življenje v vseh njegovih oblikah.

Kazalo