Celjska Mohorjeva družba je izdala prevod romana o sv. Pavlu in knjigo z besedili Kromacija Oglejskega.

Napeta pripoved o Pavlovi življenjski poti

V velikem zgodovinskem romanu Apostol, napisal ga je p. Hermann-Josef Zoche, spoznavamo apostola Pavla z nove plati: kot moža s čustvi, v njegovi vztrajnosti in iznajdljivosti, v njegovem obupu, v njegovi neupogljivosti, širokosrčnosti in v njegovi sposobnosti biti prijatelj.

Besede, ki so pretresle antični svet

Hermann-Josef Zoche, ki je raziskoval in roman ustvarjal štirinajst let, je približa bralcu presenetljivo osebnost tega apostola in misijonarja.

Napeto Pavlovo življenjsko zgodbo nam pripoveduje kot nihče drug: ob tem se natančno drži svetopisemskih virov, z apostolovimi potovanji pa nam podrobno prebuja antični svet, poln čutnega življenja.

»Knjig o apostolu Pavlu res ne manjka, malo pa je takšnih, ki bi jih lahko prebral na dušek,« je v knjigi zapisal dr. Maksimilijan Matjaž. »Ta je takšna.

Avtor romana ni le strokovnjak v teologiji in biblicistiki, ampak tudi izredno zanimiv pripovedovalec in motivator, ki nevede vodi bralca do ključnih vprašanj Pavlove teologije in mu pomaga razumeti njene izzive.

Več let je posvetil raziskovanju bibličnih in zgodovinskih virov, na podlagi katerih je prepričljivo opisal okoliščine in ozadja Pavlove življenjske zgodbe in moč njegove besede, ki je pretresla antični svet in navdihuje tudi sodobnega človeka.«

O avtorju

Pater ddr. Hermann-Josef Zoche (1958) je študiral filozofijo in teologijo, doktoriral iz katoliške teologije, nato je študiral ekonomske in socialne vede ter doktoriral iz filozofije. Vstopil je v red Bratov skupnega življenja (Brüdern von gemeinsamen Leben, avguštinski red), leta 1987 pa je bil posvečen v duhovnika. Pripravlja publikacije, seminarje in predavanja iz poslovne etike za vodilne osebe.

Kromacij Oglejski

V zbirki Cerkveni očetje je založba kot 18. knjigo izdala prevod besedil sv. Kromacija, najvidnejšega predstavnika oglejske Cerkve iz poznorimskega obdobja, ki jih lahko postavimo ob bok drugim latinskim razlagalcem Svetega pisma, so s to izdajo prvič celovito predstavljena v slovenskem prevodu. Prevod je delo br. dr. Mirana Sajovica in Bogomirja Trošta.

Obširnejši del predstavljajo Razprave o Matejevem evangeliju, preostali, skromnejši sklop pa Govori, ki obravnavajo razlago novozaveznih svetopisemskih besedil.

Moralni napotki in spodbude za duhovno življenje

Razprave o Matejevem evangeliju (ohranjenih je 62) je oglejski škof pripravljal proti koncu svojega življenja, med letoma 400 in 407. Namenjene so bile ožjemu krogu poslušalstva, morda kakšnemu asketskemu krogu ali, kot bi danes rekli, biblični skupini, ki jih v tistih časih ni manjkalo po krščanskih skupnostih.

Govori (ohranjenih je 42) obravnavajo razlago svetopisemskega besedila iz Nove zaveze, po alegoričnih razlagah pa je vključena tudi Stara zaveza, zlasti simbolična dejanja in podobe, ki napovedujejo Odrešenika. Govore je Kromacij namenil vernikom, zbranim ob različnih bogoslužnih opravilih, zato vsebujejo preprosto latinščino, obogateno z raznolikimi prispodobami iz vsakdanjega življenja. Poleg razlage svetopisemskega besedila v njih najdemo tudi svarila pred mlačnim ali površnim krščanskim življenjem.

Govorom in Razpravam o Matejevem evangeliju so skupne misli, ki govorijo o eshatologiji ali o tesni povezanosti med Staro in Novo zavezo ter vsebujejo moralne napotke oziroma spodbude za duhovno življenje.

Bil je predvsem buden pastir in duhovni učitelj

Kromacij Oglejski velja za najvidnejšega predstavnika oglejske Cerkve iz poznorimskega obdobja. Rodil naj bi se med letoma 335 in 340.

Najzanesljivejši letnici iz njegovega življenja sta leto 381, ko je dvakrat nastopil na pokrajinskem koncilu kot teološki izvedenec škofa Valerijana, in leto 388, ko je po rokah svetega Ambroža prejel škofovsko posvečenje in v Ogleju nasledil svojega predhodnika Valerijana.

Kot škof si je močno prizadeval, da bi krščansko skupnost oblikoval v pravi katoliški veri in skrbel za njeno duhovno rast.

O tem nam priča njegova pisna zapuščina, ki se nam je ohranila bodisi v Razpravah o Matejevem evangeliju bodisi v Govorih in neizpodbitno dokazuje, da je bil Kromacij predvsem buden pastir in duhovni učitelj.

Umrl naj bi med letoma 407 in 408 ali v Ogleju ali v bližnjem Gradežu.