Nadškof Stanislav Zore je v torek, 6. januarja, v ljubljanski stolnici daroval mašo na praznik Gospodovega razglašenja. Govoril je o svetih treh kraljih, o treh modrih, ki so romali in se na cilju poklonili, kar pomeni: se sklonili s čelom do tal, da počastijo Kralja, da počastijo Boga. Spomnil je, da ko mi prihajamo pred Jezusa, gotovo redko prihajamo s takšno vzvišeno držo kot sveti trije kralji, s krono nas glavi. Ne, prihajamo s kakšno poveličano samopodobo v sebi, se imamo za pomembnejše, kot v resnici smo, se imamo za vzvišenejše od drugih, in to krono dati z glave je težje, kakor je odložiti zlato krono s svoje glave. »In vendar smo povabljeni, da pridemo predenj in snamemo te svoje krone, te svoje slabosti, ki poveličujejo nas same. Ali bolje, mi poveličujemo sami sebe, zato se moramo dejansko skloniti pred Njim in ga počastiti ter mu odpreti zaklade svojih src. Kajti poleg tega, da smo včasih zagledani vase, imamo tudi veliko dobrih lastnosti, ki jih lahko položimo pred Kralja...