Tilen Malić

Romanje po don Boskovih krajih smo začeli na Boskovem rojstnem kraju, v zaselku Becchi v župniji Castelnuovo v torinski škofiji, na njegov 211. rojstni dan. Obiskali smo hišo, kjer se je 16. avgusta 1815 rodil. Nato smo imeli osebno delo, podelitev po skupinah ter skupaj obhajali sveto mašo. Tak način dela smo imeli celoten teden. Naslednji dan smo sledili don Boskovim stopinjam in prišli v mesto Chieri, kjer je preživel deset let svojega življenja. Tam je namreč obiskoval srednjo šolo in semenišče. Ogledali smo si njegova prenočišča in duhovna zatočišča, kamor je vestno prihajal k molitvi in pogovoru z Marijo. Dospeli smo do Torina, kjer nas je »father Mike« med predstavljanjem svetnikove zapuščine postavil v don Boskov čas in nam doživeto približal ključne trenutke, izzive in vidike don Boskovega delovanja. Dan kasneje smo največ časa posvetili baziliki Marije Pomočnice, kjer smo za priprošnjo prosili svetnike, ki tam počivajo – Dominik Savio, Marija Dominika Mazzarello in Janez Bosko. Popoldne pa smo namenili spoznavanju Torinskega prta, ki smo si ga v stolnici tudi ogledali.

FOTO: Aljaž Zagorc

S tem smo zaključili pot sv. Janeza Boska in se za dva dni odpeljali še v Mornese, kjer so nas lepo sprejele Hčere Marije Pomočnice (FMA) – v te kraje smo se napotili raziskovat življenje njihove ustanoviteljice. Tam smo imeli peš romanje do Valponasce, kjer je sv. Marija Dominika Mazzarello preživela večino svoje mladosti. Najbolj nas je ganilo proti cerkvi obrnjeno okno, kjer je v molitvi zbirala svoje starše, brate in sestre, da so bili povezani z župnijsko skupnostjo, ki se je zbirala v cerkvi, ko zaradi precejšnje oddaljenosti sami niso uspeli priti tja. Sestre so nam predstavile tudi Collegio, kjer je svetnica začela svoje poslanstvo. Dan vračanja domov je zaznamoval deževni obisk adrenalinskega parka Gardaland, kjer smo duhovno-vetrovno izkušnjo zaključili še s prav tako adrenalinskim doživetjem.

FOTO: Aljaž Zagorc

Evita Brdnik

Od romanja mi v spominu ostaja skupinsko petje, svete maše, začetni dnevi vročega brezvetrja, bogat program, pristni odnosi, božanske breskve, zabavna kombi-konvoj-pustolovščina in zagnanost za Gardaland v dežju. Seveda tudi to, da obstaja nekdo, ki je zares živel za nas mlade – celo dva! In kako se to danes nadaljuje z veliko salezijansko družino. Pri Janezu Bosku me nagovarja, da je bil kljub povezanosti z Bogom (redna spoved in evharistija) negotov pri izbiri poklica. Čeprav se zdi, da mu je bilo poslanstvo razodeto zgodaj (po sanjah), v resnici ni zares vedel, katero pot naj izbere, in je najprej želel postati frančiškan. Hvaležna sem za salezijance in sestre Hčere Marije Pomočnice, ki so me do zdaj spremljali, ter da sem lahko to lepo izkušnjo delila s sestrama.

FOTO: Aljaž Zagorc

Urban Dragan

Don Boskov kamp je bil zame najboljša stvar tega poletja. V petih dneh sem poglobljeno spoznal začetnika oratorija, sv. Janeza Boska in sv. Marijo Dominiko Mazzarello. Po kronološkem zaporedju smo spoznali in videli don Boskov rojstni kraj, kraje povezane z njegovim šolanjem in kasnejšim delovanjem oratorija v Torinu. Prišli smo v pristen kontakt s svetnikovim življenjem in se mu večkrat priporočili v molitev. Najbolj mi je bilo všeč, da smo vsak dan v trenutkih tišine prisluhnili Božjemu glasu ter pustili, da nas ta nagovori. Seveda pa don Boskov kamp ne bi bil tako odličen in zanimiv brez drugih zbranih romarjev. Mladi smo na romanju navezali globoke in pristne odnose, kljub temu da se večinoma med sabo nismo poznali. Povezovala nas je skupna izkušnja vere in začudenje ter zanimanje nad don Boskovim življenjem. Romanje smo zaključili s hvaležnostjo v srcu, da smo poglobili odnos z Gospodom, doživeli enkratne trenutke in spoznali nove prijatelje.

FOTO: Aljaž Zagorc