Rossinijeva zadnja velika mojstrovina, ki združuje sakralno resnobnost z opernim sijajem
Rossinijeva zadnja velika mojstrovina, ki združuje sakralno resnobnost z opernim sijajem
Gioachino Rossini, sicer mojster komične opere prve polovice 19. stoletja, se je v jeseni svojega življenja in po daljšem ustvarjalnem molku lotil skladanja intimnejše in bolj refleksivne glasbe. V tem opusu posebno mesto zavzema Mala slavnostna maša (Petite Messe solennelle), ki jo je skladatelj ustvaril leta 1863 in velja za eno najpomembnejših del vse skladateljeve ustvarjalne poti.
Napisana je bila v izrazito opernem slogu, impresivni dramatičnosti in neprikritem romantizmu; njen glasbeni lok se razteza od zadržane, tihe intenzivnosti do razposajenega navdušenja ter razgrinja avtorjev izjemni dar za melodiko, nezmotljivi občutek za zvočne barve in ritmično živahnost, po čemer je Rossini upravičeno zaslovel.
Mala slavnostna maša bo 22. marca 2026 na odru Gallusove dvorane zaživela v izvedbi Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana v izvirni komorni zasedbi s spremljavo za dva klavirja in harmonij. Zboru se bodo pridružili vrhunski in mednarodno uveljavljeni domači solisti: ...



