Zapri
Iskanje

Rožni venec, simbol »nasilnega desničarskega skrajništva«?

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 16. 08. 2022 / 13:52
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 16.08.2022 / 20:00
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Rožni venec, simbol »nasilnega desničarskega skrajništva«?

Rožni venec, simbol »nasilnega desničarskega skrajništva«?
Rožni venec, že stoletja priljubljeno »orožje«. FOTO: Tatjana Splichal
Prispevek, ki so ga v teh dneh objavili na ameriškem spletnem portalu »The Atlantic«, rožni venec označuje kot simbol nasilnega desničarskega skrajništva v Združenih državah Amerike.

Članek je po navedbah spletnega portala CNA med tamkajšnjimi katoličani sprožil številne odzive, ki segajo od zabavnih pripomb do resne zaskrbljenosti glede pojava, ki ga nekateri vidijo kot protikatoliško občutenje. Na spletni strani Atlantica so naslov prispevka pozneje sicer spremenili iz »Kako je rožni venec postal simbol skrajništva« v »Kako skrajniška kultura orožja poskuša sooblikovati rožni venec«. Med drugimi popravki besedila je bila zamenjava slikovnega gradiva: grafični prikaz strelnih lukenj v obliki rožnega venca je bil zamenjan s fotografijo rožnega venca.

Spremembe, ki so jih uredniki spletnega portala »The Atlantic« vnesli po prvih odzivih na prispevek. FOTO: zajem zaslona/CNA

Te uredniške spremembe pa so kljub temu pustile nedotaknjeno tezo članka, da obstaja povezava med rožnim vencem in skrajništvom. Avtorjeva trditev je delno temeljila na njegovih opažanjih o uporabi rožnega venca na družbenih omrežjih in rožnih vencih, ki jih prodajajo prek spleta. »Rožni venec je za skrajniško-tradicionalne katoličane dobil militarističen pomen,« je Daniel Panneton zapisal o zakramentalu, ki ga katoličani že stoletja uporabljajo v molitvi.

»Kultura milice, fetišizem zahodne civilizacije in moške skrbi so postali glavni stebri skrajne desnice v ZDA - in skrajniško-tradicionalni katoličani so se zdaj naselili v tej družbi,« piše Panneton, čigar članek vključuje tri povezave na »Roman Catholic Gear«, spletno trgovino, kjer prodajajo rožne vence. Avtor opisuje fotografije rožnih venčkov, »narejenih iz tulcev nabojev in opremljenih s križci iz kovine za orožje«, skupaj z memi na temo bojevnikov in vsebinami, namenjenimi ljubiteljem preživetvenih aktivnosti.

Avtor prispevka očitno ne razume, da pojem 'duhovni boj' Cerkev spremlja že od nekdaj.

Katoliški odziv

Zapis na spletnem portalu »The Atlantic« je med katoličani v Združenih državah Amerike sprožil številne odzive. Med drugim zapis ocenjujejo kot »celo vrsto nepravilnosti, logičnih napak in izkrivljanj resnice«. Avtor prispevka očitno ne razume, »da pojem 'duhovni boj' Cerkev spremlja že od nekdaj. Verniki ob prejemu zakramenta svete birme recimo tradicionalno postanejo 'Kristusovi vojaki'«. Težava je v tem, komentirajo ameriški verniki, da pri spletnem portalu »The Atlantic« ne razumejo, kaj pomeni metafora: »Pojem rožnega venca kot 'boja' nikakor ne pomeni telesnega nasilja.«

Na družbenem omrežju Twitter se je dominikanski pater Aquinas Guilbeau na omenjeni zapis odzval s fotografijo dveh sobratov v belih redovnih oblačilih, ki imata okoli pasu tradicionalne rožne vence, in zapisom: »Danes sem izvedel, da sem se pridružil skupini skrajnežev. (Opozorilo: spodnja slika vsebuje rožni venec.)«

Romanopisec in esejist Walter Kirn je komentiral, da je prispevek na portalu »The Atlantic« sam primer »skrajništva«.

Eduard Habsburg, madžarski veleposlanik pri Svetem sedežu, se je odzval s priznanjem, da je rožni venec resnično orožje - že stoletja se uporablja proti zlu.

»Obstaja ena sama entiteta, ki ima res veliko težav z rožnim vencem. In verjemite mi, ne želite biti član njegove ekipe.«

Katoliška prepričanja veljajo za skrajna?

Panneton v svojem prispevku pojasnjuje, da ne gre zgolj za rožni venec. Med svojo argumentacijo katoliška prepričanja navaja kot dokaz »skrajništva«.

V katoliški veri vidi skrajne poglede na moškost in zapiše: »Tudi militarizem poveličuje bojevniško miselnost ter pojme o moškosti in moški moči. To povezovanje moškosti in vojskovanja ima korenine v širši zaskrbljenosti glede katoliške moškosti … Med skrajniško-tradicionalnimi katoliškimi moškimi pa takšna zaskrbljenost dobi skrajniški preobrat, zakoreninjen v domišljijskih predstavah o nasilni obrambi družine in Cerkve pred napadalci,« nadaljuje avtor prispevka.

Avtor s tem, ko osnovna katoliška stališča o naravi Cerkve in krščanski morali označi kot skrajniška, jasno zavaja svoje bralce.

Panneton meni, da je tudi cerkveno zagovarjanje pravice nerojenih do življenja dokaz povezanosti z desničarskimi skrajneži: »Zbliževanje znotraj krščanskega nacionalizma se utrjuje v skupnih vzrokih, kot je sovražnost do zagovornikov pravice do splava.« Avtor s tem, ko osnovna katoliška stališča o naravi Cerkve in krščanski morali označi kot skrajniška, jasno zavaja svoje bralce.

Rožni venec, že stoletja priljubljeno »orožje«

Molitev rožnega venca je v 16. stoletju prvi spodbujal dominikanski red, od leta 1571 pa so katoličane k molitvi rožnega venca pozivali tudi papeži. Pri tem so za to molitveno »orožje« pogosto uporabljali vojaške izraze. Leta 1893 je papež Leon XIII. v rožnem vencu videl protistrup za zlo neenakosti, ki se je rodilo v industrijski revoluciji, med drugo svetovno vojno pa je Pij XI. vernike pozval, naj ga molijo v upanju, da se bodo »sovražniki Božjega imena (...) končno nagnili in napeljali k pokori ter vrnili na pravo pot, ob tem pa zaupali Marijini skrbi in varstvu«.

V sodobnem času so rožni venec kot močno duhovno orodje priporočali papež Janez Pavel II, Benedikt XVI. in papež Frančišek.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh