Rudi Bučar ustvarja v istrskem narečju, pa celo v istrobeneščini, knjižni slovenščini in tudi v italijanščini - to so jeziki, ki se prepletajo na Obali, ki pa ji po njegovo ne smemo reči Obala, pač pa Istra. Že s prvo pesmijo Lete je Istra je poslušalce razprodanega koncerta iz Ljubljane prestavil v drug svet. Njegove pesmi - od popevk do ljudskih pesmi, zapetih na nov način, in prirejenih zborovskih pesmi - poslušalca spomnijo, kako raznolika in bogata je kultura slovenske Istre. 

Na odru so ga spremljali odlični glasbeniki: Goran Krmac na tubi, Anže Vrabec na klavirju, Jure Rozman na bobnih in Gašper Kržmanc na kitari. Skupaj so ustvarili nepozaben koncert in čutiti je bilo, da so tudi glasbeniki uživali, še zlasti ko so skladbam dodali improvizacijo, ki je med poslušalci doživela zelo topel sprejem.

FOTO: M. P.

Koncertni program je bil raznolik in prežet z nostalgijo. Med koncertom je Rudi Bučar zapel številne znane pesmi. Zmeron moja, ki jo je napisal za očetov kvartet, je zazvenela zelo osebno. Bolj lahkotne in humorne so bile Lačn bluz in Dajte, dajte, so pokazale njegovo igrivost. Po drugi strani pa sta pesmi Otroci tistega časa in Kambjale so čase, nostalgični – govorita o tem, kako se časi spreminjajo in kako je lepota, ki jo je pesnik poznal v otroštvu, izginila. 

A njegova besedila niso moralizirajoča, delujejo lahkotno, avtor poskrbi, da najgloblja besedila popestri z vedrino in humorjem (na primer v pesmi Kakšni so takšni). V nekaterih pesmih svojo svetlobo pokaže kar odprto: Tisti ljudje ("smo s soncem obsijani in gledamo naprej"), ali pa Greva naprej - obe pesmi so poslušalci z veseljem peli zraven. Dosegel je, da so celo na Ljubljanskem gradu prepevali v narečju, za katerega Ljubljančan potrebuje prevod - vsaj za nekaj besed ("žvelto", "vele" iz pesmi Sen znala jes).

Tu so še intimne ljubezenske pesmi, ob katerih je v dvorani vse potihnilo, zapel je na primer svojo pesem Čista, pa pesem zasedbe Čedahuči Je mimo leto, ki smo jo v duetu slišali v studiu Izštekani na Valu 202.

Bosi Rudi Bučar je na sproščen način povezal različne glasbene zvrsti in različne teme. Proti koncu je presenetil še z jazz pesmijo Cheta Bakerja It Could Happen to You v angleščini, kar je pokazalo njegovo širino. Sledila je še priljubljena Dolgo nisva pila, sicer duet s Hamotom, tokrat pa kar brez. Za zaključek pa izjemna Kamen, trn in brin - hvalnica Istri, ki je požela močen aplavz. 

Celoten koncert je deloval kot sprehod med občutji – veliko dobre glasbe, nekaj smeha, veliko hrepenenja, nostalgije, predvsem pa veliko občutka za jezik in prostor, iz katerega ta glasba izhaja.