Ruski univerzitetni profesor v pogovoru za tiskovno agencijo Sir opisuje težave, s katerimi se akademiki v njegovi domovini soočajo od začetka vojne v Ukrajini.

Viktor Khroul, ki je predaval medijsko etiko na ekonomski fakulteti v Moskvi, je lahko odšel v Nemčijo zahvaljujoč štipendiji Katoliške akademske izmenjave, poroča spletni portal Vatican News. V začetku letošnjega marca je 58-letni akademik obiskal svojo sestro v Belorusiji. Ko je izvedel za novi zakon, ki predvideva kaznovanje ljudi s kritičnimi pripombami o »posebni operaciji v Ukrajini«, se je odločil, da se ne bo vrnil.

Ruski akademik ne verjame, da se bo lahko še kdaj vrnil na staro delovno mesto v Moskvi.

Ruski akademik ne verjame, da se bo lahko še kdaj vrnil na staro delovno mesto v Moskvi.

»Morda bi me spustili nazaj, vendar bi me uvrstili na črni seznam in me nikoli ne bi izpustili iz države. Ker sem vedno odkrito izražal svoje mnenje, bi me morda celo privedli pred sodišče. Od februarja so na sodiščih obravnavali 150 časnikarjev. Trije moji sodelavci so zdaj v zaporu,« opisuje žalostne razmere v domovini. Po njegovem mnenju je edina možnost za vrnitev sprememba oblasti in razveljavitev novih členov, ki so bili marca dodani v kazenski zakonik.

Khroul ocenjuje, da je število ruskih akademikov, ki so zapustili svojo domovino, od 15 do 20.000. Iskreno obžaluje, da je v Rusiji vedno manj možnosti, da bi človek našel delovno mesto, ki ne zahteva zvestobe oblasti.

Zdi se mi, da se vračamo ... v čas Stalina, ko je bilo treba nedvoumno izraziti podporo vladarju.

»Zdi se mi, da se ne vračamo le v čas Brežnjeva, ko je bilo na nekaterih področjih mogoče raziskovati brez ideoloških omejitev, ampak celo v čas Stalina, ko je bilo treba nedvoumno izraziti podporo vladarju.«

Veliko ljudi je želelo emigrirati, vendar je razmeroma težko dobiti vizum, je v pogovoru za medije pojasnil profesor. Razmere dodatno otežuje dejstvo, da so ruske univerze medtem ugotovile, da je veliko njihovih predavateljev v tujini. Z vladnim odlokom je zdaj nenadoma postalo jasno, da se morajo vrniti na svojo univerzo - in kdor tega ne bo storil, bo odpuščen.

Malo prostora za spremembe

Čeprav je med Rusi veliko takšnih, ki zagotovo nasprotujejo vojni, je prostora za spremembe malo, saj je propaganda v Rusiji zelo učinkovita. Približno 75 odstotkov prebivalstva podpira predsednika in vojno v Ukrajini - nasprotniki so v manjšini in nimajo političnih možnosti, da bi vplivali na usodo Rusije, opisuje profesor razmere v svoji domovini. In tudi če bi prišlo do spremembe na oblasti, bi morali domnevati, da bo naslednik predsednika Putina prišel iz okolja njegovih zvestih privržencev ter prevzel njegove vrednote, pristope in mehanizme.

Glavni problem perestrojke so bili državljani Ruske federacije: nikoli niso izkusili svobode, ko je prišla, pa so bili razočarani, ker niso vedeli, kaj naj z njo počnejo.

»Celotna zasnova demokracije je trenutno zelo ogrožena,« pojasnjuje Viktor Khroul. »Ljudje si želijo reda in močne roke, tudi če gre to na račun demokratičnih svoboščin. Tudi zato me zahodni kolegi ne razumejo: prosijo me, naj se vrnem v Rusijo in sodelujem pri vstaji. Toda Rusi si ne želijo Putinovega padca. Dokler Rusi ne bodo razumeli, kaj je dobro in kaj slabo, stvari ne bo mogoče spremeniti. Perestrojko smo začeli s številnimi upi na spremembe na bolje, vendar so bili glavni problem perestrojke državljani Ruske federacije: nikoli niso izkusili svobode, ko je prišla, pa so bili razočarani, ker niso vedeli, kaj naj z njo počnejo.«

Položaj Pravoslavne cerkve

Khroul kot problematičen vidi tudi položaj Pravoslavne cerkve, ki izvaja operacijo za sakralizacijo vojne.

»To je razvidno iz izjav patriarha in številnih metropolitov, kar ima velik vpliv na družbo. Ko nekaj velja za sveto, se o tem ne razpravlja več, ne kritizira se več, ne postavlja se več pod vprašaj. Za krščansko Cerkev je nevarno, da podpira nekaj tako očitno nepravičnega, kot je vojna. Pojavili so se tudi kritični glasovi, na primer 300 duhovnikov, ki so napisali pismo proti vojni. Tudi litovski škof je sprva kritiziral vojno, nato pa je iz neznanih razlogov spremenil svoje stališče.«

Strah pred lovom na čarovnice

Kako težke so postale razmere tudi za katoličane v Rusiji, profesor pojasnjuje s primerom Fernanda Vere, župnika pri sv. Petru in Pavlu v Moskvi. Mehiškemu duhovniku, ki je v Rusiji živel in deloval 15 let, so tik pred veliko nočjo brez pojasnila odvzeli dovoljenje za bivanje in mu ukazali, da mora v dveh dneh zapustiti državo.

Škofje in duhovniki si ne želijo ponovitve razmer stalinističnega preganjanja.

»Če bo v državi zavladalo vzdušje lova na čarovnice, bodo katoličani, med katerimi je večina imetnikov ruskega potnega lista, lahka tarča, saj katoliška vera v Zakonu o veri iz leta 1997 ni omenjena kot tradicionalna vera federacije. Škofje in duhovniki pa si ne želijo ponovitve razmer stalinističnega preganjanja.«