Med poslušalci njegovega predavanja in pogovora z njim, ki ga je vodil sociolog kulture in publicist Blaž Podobnik, so bili tudi poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Olendzki, prejšnji predsednik slovenske vlade in prvi mož SDS Janez Janša ter nekdanji notranji minister in zdaj vodja ljubljanskega odbora stranke SDS Aleš Hojs.

Uvodni pozdrav direktorja Družine Toneta Rodeta. FOTO: Siniša Kanižaj

Uvodoma je Ryszarda Legutka toplo pozdravil direktor Družine Tone Rode in se gostu zahvalil, da se je odzval povabilu in »nam bo pomagal razvozlati kompleksnost časa«. Legutko, ki je Slovenijo obiskal prvič, pa se je zahvalil Založbi Družina, da je njegova knjiga na voljo tudi slovenskim bralcem. 

Za prvi vtis smo napaberkovali nekaj misli iz bogate bere predavateljevega nastopa, obširnejše poročilo sledi.

Legutko, ki je odraščal v komunizmu, je bil po lastnih besedah zelo srečen, ko je režim padel in se je vzpostavila demokracija, ni pa mu bilo jasno, kako so lahko nekdanji komunisti nenadoma spoštovani in cenjeni »demokrati«. »S sistemom torej ni vse v redu,« je komentiral avtor knjige.

Janez Janša, Manica Ferenc in Aleš Hojs. FOTO: Siniša Kanižaj

»Zakaj je v novem sistemu več 'sovražnikov', kot jih je bilo v komunizmu? Pa ne zgolj na Poljskem, tudi na splošno v EU – nekakšna obsedenost s 'sovražnikom', vse daljši seznami 'miselnih zločinov' (homofobija, seksizem, antisemitizem …). Namesto da bi lahko v demokraciji razpravljal o več vprašanjih in bolj raznolikih temah, je vse še bolj omejeno. O določenih stvareh sploh ne smeš govoriti,« je poudaril Legutko.

Po njegovem je svoboda govora »sveta svoboda«, vendar pa jezik nič več ne odraža raznolikosti. »Najvišja oblika raznolikosti je, če večina misli enako,« je dejal in se ob tem vprašal o vzporednicah s komunizmom.

Udeleženci predavanja in pogovora z Ryszardom Legutkom. FOTO: Siniša Kanižaj

Tudi družina ni več, kar je bila, sistem jo želi preoblikovati; »celo javna stranišča so postala politično vprašanje«, je nadaljeval Legutko. »Če obstajajo vrhunske umetnine v umetnosti, v kulturi, zakaj tega ne bi mogli ustvariti v politiki?« se je vprašal. »Komunizmu seveda ni uspelo …«

O v knjigi obravnavani temi so že pisali tudi drugi in ni nič ekscentričnega, opozori Poljak. »Žal pa je danes jezik tako omejen, da ne moremo razpravljati o svetu, v katerem živimo.« Jezik je postal politično sredstvo. »Novi despotizem, ki raste iz liberalne demokracije, se še ne umika in je še vedno v vzponu.«

Ryszard Legutko, moderator Blaž Podobnik, veleposlanik Krzysztof Olendzki, nekdanji premier Janez Janša ter Tone Rode, Manica Ferenc in Tina Osterman z Družine. FOTO: Siniša Kanižaj

O krščanstvu pa, da je del našega sveta, tudi za neverne ljudi: »To so naše korenine. Izvir modrosti ne more biti vezan zgolj na naša čustva.« Ryszard Legutko je svoje nastopanje sklenil z besedami, da je kot filozof pesimist, kot politik pa optimist. »Kdor je pesimist v politiki, naj si poišče drugo službo,« je pripomnil.

Legutko bo v sredo, 26. aprila 2023, ob 10. uri v Galeriji Družina na Krekovem trgu v Ljubljani še gost okrogle mize »Kdo so demoni demokracije – kako se z njimi soočiti«, na kateri bodo sodelovali še John O'Sullivan, Rod Dreher in Lojze Peterle.

Knjiga Demon v demokraciji je v slovenskem prevodu nedavno izšla pri Založbi Družina. FOTO: Siniša Kanižaj