Letošnje leto zaznamuje pomembna obletnica: mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ko so se številni Slovenci zaradi revolucionarnega nasilja znašli pred težko odločitvijo – ostati in tvegati življenje ali zapustiti domovino in oditi v neznano. Odšli so z bolečino, a hkrati z zaupanjem v srcu. V državah, ki so jih sprejele – zlasti v Argentini, Združenih državah Amerike, Kanadi in Avstraliji –, so z besedo in glasbo izpričevali neomajno zvestobo narodu in domovini, saj so prav poezije in pesmi, ki so jih ustvarjali v tujini, postale most do domačih tal. 

Nastajale so nove skladbe, novi verzi, ki so izhajali iz ljubezni do domovine, ki je nikoli niso nehali nositi v srcu. Slovensko besedo so ohranili in jo ohranjajo živo: doma, v šolah in cerkvi. Zato se danes njihovi potomci sem vračajo kot sinovi in hčere Slovenije. Vračajo se domov.

Ustvarjalno ohranjanje zvestobe domovini

Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je uvodoma izpostavil, da se v teh dneh spominjamo 80. obletnice več dogodkov, med njimi »genocida nad lastnim narodom, začetka totalitarne vladavine v naši domovini, zato začetka največje slovenske diaspore«. 

Slavnostni govornik dr. Andrej Fink. FOTO: Siniša Kanižaj 

Nekaj tisoč Slovencev, ki se jim je uspelo izogniti povojnemu nasilju, so s seboj odnesli »komaj življenje, srčnost, slovenske vrednote, katoliško vero in vsestransko krepkost«, s katerimi so v tujini, ki jih je sprejela, ustvarjalno ohranjali zvestobo domovini, kar se kaže v sedanji vitalnosti sadov te skupnosti: sinovi in vnuki tistih, katerim so stregli po življenju, se v Slovenijo vračajo »s slovenskim jezikom, s slovenskim srcem, s slovensko mislijo, s slovenskim navdihom«, kar pomeni, da »so bili na pravi strani duhovnega razvoja slovenskega človeka in družbe«.

Odhajajoči so s seboj odnesli, kar so tedaj imeli: komaj življenje, pa srčnost, slovenske vrednote, katoliško vero in vsestransko krepkost.

Iz izročila izhajajoč zdrav pogled naprej

»Ko se v osmem desetletju oziramo na to prehojeno težko pot, se mora najprej glasiti zahvala našim prednikom za v tujini posredovano domovinsko ljubezen, vero in zgled. Predvsem za zgled zvestobe preko vseh preizkušenj in krivičnih obtožb,« je dejal Fink, ki je posebno zahvalo izrazil tudi deželam, ki so jih sprejele in jim omogočile svobodno življenje in ohranjanje slovenskih vrednot. Posebej je poudaril, da je Argentina edina sprejela velike družine, vključno s starejšimi, ki so bili pomembna vez s preteklostjo in so omogočili zdrav pogled naprej na podlagi izročil iz preteklosti.

FOTO: Siniša Kanižaj 

V pesem prelita bolečina, hrepenenje in upanje

V dvorani Slovenske filharmonije so nato zazvenele melodije, ki so generacije Slovencev spremljale v tujini, in verzi, ki so nastajali v hrepenenju po domovini. Od bolečine ob vetrinjski izdaji do spominjanja očetnjave in spoznanja, da je dom v besedi, pesmi, veri. 

Na slavnostni akademiji po zasnovi Anje Katarine Kocmur in Marcosa Finka, ki je nastala pod umetniškim vodstvom pesnika in profesorja umetniške besede Toneta Kuntnerja, so umetniški program oblikovali glasbeniki in recitatorji: mezzosopranistka Bernarda Fink, basbaritonist Marcos Fink, baritonista Ivan Andrés Arnšek in Lucas Somoza Osterc, tenorist Andrej Rustja, violinistka Mojca Jerman, pianist Ivan Vombergar, Mendoški oktet pod vodstvom Diega Jesúsa Bosqueta, Mešani pevski zbor Argentinskih Slovencev v očetnjavi z zborovodkinjo Mariano Cecilio Grohar, Mladinska vokalna skupina Glasbene matice z dirigentko Irmo Močnik ter recitatorji Tomaž in Martin Rode, Sonja Avguštin Čampa, Angelca Podržaj Miklič, Santiago Gaser, Andrej Žnidar, Mariana Rožanec Žnidar, Julija Cerar, Anja Katarina Kocmur in Pavlinka Korošec Kocmur.

Še naprej bomo ohranjali in gojili poživljajoče in osvežujoče slovenske vrednote.

Hvaležen poklon prednikom

S pesmijo, ki je preživela čas in razdaljo, so proslavili neomajno zvestobo in pripadnost slovenskemu narodu, ki nikoli ni ugasnila, in se poklonili tako svojim prednikom, ki so za ceno svojih življenj branili dom, kot tudi vsem, ki so danes tukaj in trdno stojijo na slovenskih tleh.