Odsevi upanja. FOTO: T. P. J.

Presežnost umetnosti

Svetoletna razstava Odsevi upanja združuje dela 33 slovenskih likovnih umetnikov, ki so ustvarili ali iz svojega dosedanjega opusa izbrali vsak eno delo na temo upanja. 

»Vsi sodelujoči likovni ustvarjalci so med svetla jadra svojih slik pripeli pisan prapor upanja.« (akad. Milček Komelj)

Razstava, na kateri sodelujejo Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich, odseva zanimive poglede ustvarjalcev na izbrano tematiko, ki se odražajo tako v izbranem motivu upodobitve kot likovnem izrazu posameznega avtorja. 

Smisel življenja »biti dober, delati dobro,« velja tudi v kontekstu umetniškega ustvarjanja.

Idejno in organizacijsko sta svetoletni razstavni projekt zasnovali novinarka Ksenja Hočevar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec v sodelovanju z Galerijo Staneta Kregarja in Galerijo Družina.

Razstavo je v Zavodu sv. Stanislava odprl ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. FOTO: T. P. J.

Pisan prapor upanja

Razstavo spremlja katalog z reprodukcijami vseh razstavljenih del in s kratkimi predstavitvami avtorjev, vsak od njih je dodal še kratko misel o upanju, ki se mu je porodila pri izbiri dela za razstavo. Uvodno besedilo o svetoletnem razstavnem projektu je pripravil akademik prof. dr. Milček Komelj, razstavi na pot pa so nekaj besed namenili tudi škofje vseh škofij v Sloveniji.

Žiga Okorn, Zaupanje, 2025, olje na platnu. FOTO: T. P. J.

»Kot je razvidno iz podob na razstavi, ki jo je pobudilo letošnje sveto leto s papeževim pismom Upanje ne osramoti, med njimi kot osrednje izrazilo upanja najbolj dominira svetloba ‒ luč. Vsaj v naši kulturni zavesti, presijani s svetlobo krščanstva, je lahko taka prvotna luč tudi likovni sinonim za Božjo Besedo, zato nosi v sebi tudi slo po odrešitvi iz niča oziroma teme,« je zapisal akademik Komelj. 

Jošt Snoj, Preboj v Novi Jeruzalem, 2024, olje na platnu. FOTO: T. P. J.

»Vsi sodelujoči likovni ustvarjalci so med svetla jadra svojih slik pripeli pisan prapor upanja. V tem vedrem znamenju doživljajo svetlobe in temine zemeljskega sveta ali pa svoje upe projicirajo v perspektivo zagrobnosti, iz katere jim s svojo svetlobo v duhovni pogled zasije neizrekljiva večnost.«

Erika Komatar, Peter Čemažar, Sara Križaj, Janja Šušnjar, Jurij Selan in Bernarda Stenovec. FOTO: T. P. J. 

Ustvarjanje za večnost

V Zavodu sv. Stanislava je razstavo 18. junija slovesno odprl ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob odprtju, ki se ga je udeležila večina sodelujočih umetnikov, je v Dvorani Matije Tomca potekala tudi okrogla miza na temo Kdo pa danes še ustvarja za večnost?. Oblikovali so jo uveljavljeni umetniki alumni Škofijske klasične gimnazije: na razstavi sodelujoča Sara Križaj in dr. Jurij Selan s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, arhitektka Janja Šušnjar, pesnica in učiteljica slovenščine Erika Komatar ter zavodski kaplan Peter Čemažar.

Odsevi upanja. FOTO: T. P. J.

Umetnost kaže na onkraj

Retorično vprašanje, ki je, navrženo v enem od pogovorov na temo umetnosti na javni televiziji, izzvalo voditeljico okrogle mize Bernardo Stenovec, je pri sogovornikih zbudilo zanimivo paleto razmišljanj: Jurij Selan Janžekovičevo opredelitev, da je smisel življenja biti dober, delati dobro, razume tudi v kontekstu umetniškega ustvarjanja, kjer ne šteje količina, ampak trajna vrednost. Janja Šušnjar je poudarila pomen priložnosti okušanja kvalitetnih prostorov in izpostavila, da umetnost kaže brezbrežnost življenja. Da nas spomni na globine smisla, ki se skriva za banalnostjo vsakdana, je dodala Erika Komatar. 

Razstava Odsevi upanja od marca 2025 do januarja 2026 potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu.

Peter Čemažar, ki se uveljavlja tudi kot likovnik, je spregovoril o nuji po izražanju in hkrati o tem, da se umetnost ne more upirati temu, da bi kazala na onkraj. Sara Križaj pa je poudarila, da umetnost ni beg, temveč način človeškega bivanja, je dom. Kljub zavedanju lastnih omejenosti torej ustvarjanje za večnost ni le možnost, je nuja.

Dekliški pevski zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. FOTO: T. P. J.

Presežnost – tudi glasbe

Dogodek je z izjemno interpretacijo slovenskih ljudskih pesmi Igraj kolce in Ne ouri, ne sejaj ter skladb Spes Mie Makaroff in Ladijce želja Jana Trilerja glasbeno obogatil del Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič, ki ga je pri klavirju pri svoji avtorski skladbi spremljal Jan Triler. Zbor prav te dni gostuje na Tajvanu: v glavnem mestu Tajpej bodo pevke v okviru mednarodnega zborovskega festivala, ki tam poteka od 24. julija do 1. avgusta, izvedle več koncertov.

Odsevi upanja. FOTO. T. P. J.