Estetika je modroslovna znanost o lepem. Lepota je ena temeljnih lastnosti vsega bivajočega. Kot taka je veliki vir osrečevanja v človeškem življenju in ima tudi izreden pomen za etično oblikovanje človeka. Vsebina knjige je posvečena modrosti umetnosti, kar ni neko poljubno védenje, ampak gre za védenje o bistvenem, o poslednjih temeljih in ciljih bivajočega; je presoja časnih danosti v luči brezčasnega, večno veljavnega. Podani so bistveni znaki lepote v metafizični razsežnosti in njeni relevanci za umetniške stvaritve. To pomeni, da so resnične norme umetnosti utemeljene v bistvu stvari samih. Gre za razjasnitev bistva lepote z vidika biti. To je najprej ontološko-metafizična naloga estetike. Potem pa gre še za analizo estetskega doživetja, kar je antropološko-eksistencialni vidik. Umetniško lepo ni le neka ponovitev naravno lepega, marveč je modrost umetnosti v tem, da svoje stvaritve udejani z neko čisto novo globino in intenzivnostjo. Vedno pa gre za uresničenje in predstavitev neke ideje oz. formalnoidealne vsebine. Nikakor pa to ni samo predstavitev neke stvari, kar zagovarja del „moderne“ umetnosti in s tem izpade iz območja umetnosti ter ostaja prazen esteticizem.