Marijan Tršar (17. 2. 1922–18. 10. 2010) se je umetnosti zapisal že v mladosti. Od leta 1937 do začetka vojne je obiskoval slikarsko šolo pri Božidarju Jakcu. Po maturi na klasični gimnaziji se je leta 1940 na študij umetnostne zgodovine. Ob izbruhu druge svetovne vojne v Jugoslaviji se je aprila 1941 prostovoljno javil v Jugoslovansko kraljevo vojsko v domovini in v Zagrebu dočakal njen poraz. Pozneje so ga Italijani internirali v taborišče Gonars, kjer je ostal do italijanske kapitulacije in grozote internacije upodobil v mnogih risbah in grafikah. 

Po vojni so ga kot nasprotnika komunističnega režima, njegov »greh« so bile ilustracije Balantičevega sonetnega venca iz leta 1944, zaprli v taborišče v Teharjah, kjer je ostal do 28. avgusta 1945. Jeseni je začel študirati na takrat ustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti, kjer je leta 1951 diplomiral pri profesorju Gojmirju Antonu Kosu in zatem končal še grafično specialko pri Božidarju Jakcu. Leta 1979 je postal redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in istega leta na beograjski univerzi pridobil naziv magistra umetnostne zgodovine z disertacijo Teoretski sistemi Vasilija Kandinskega.

Marijan Tršar, Bolni klovn, 1956. FOTO: Arhiv Galerije Gunclje

Tudi likovni teoretik, likovni kritik, pisatelj

Poklicno se je sprva najbolj uveljavljal v grafiki, pozneje v slikarstvu. Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah in bienalih, doma in v tujini je imel okoli petdeset samostojnih razstav. V začetku 60. let prejšnjega stoletja se je začel intenzivno ukvarjati z likovno teorijo, likovno kritiko in literaturo. Njegov teoretski, esejistični in literarni opus obsega več kot 800 bibliografskih enot.

Marijan Tršar, Mati, 1951. FOTO: Tatjana Splichal

Od realizma do abstraktnega

Slogovno se je njegovo ustvarjanje tako v grafiki kot v slikarstvu iz začetnega realizma prek ekspresivnejših in analitično kubističnih stremljenj povzpelo do osebnih oblikovnih deformacij in v avtorsko razpoznan kolorit ter se prek vzgledov italijanskih in francoskih modernistov približalo avantgardni abstraktni smeri. Posebej grafična cikla Elementi Vrsarja (1963-64) in Kamnoseška znamenja (1965) sta sugestivna primera osebne slogovnosti.

Marijan Tršar, lesorez Žena s hruško, dečko, rože in bel pes, 1958. FOTO: Tatjana Splichal

Najbolj se je uveljavil z grafikami

Akademik prof. dr. Milček Komelj je o Marijanu Tršarju, ki je bil v kulturni zavesti dolgo znan predvsem kot grafik, zapisal: »Kot zelo razgledan in verziran umetnik je sodil v skupino prvih povojnih ustvarjalcev, ki so v senci znamenitejših učiteljev iskali nov, ne več realistično opisen, ampak modernejši izraz. Na Tršarjevih grafičnih listih iz prvih povojnih desetletij dominirajo motivi, značilni za tisto dobo, med katerimi izstopajo harlekini, akrobati ali intimni prizori iz vsakdanjega družinskega življenja; vendar pa so hkrati zamišljeni kot izhodišče za preizkušanje tedaj pri nas modernih stiliziranih oblik, v katerih oglatosti večkrat razbiramo derivate dotlej pri nas manj uveljavljenega kubizma. … 

Iz njegovega mnogoličnega opusa so vse do danes ostale najveljavnejše Tršarjeve grafike iz srede 60. let. Navdihnili so jih oglati in zaobljeni arhitektonski elementi in kamnoseški znaki iz Vrsarja, ki jih je umetnik inventivno uskladil v estetsko ubrane oblikovne konstrukcije v patiniranih rjavkastih tonih, iz katerih skozi sodobno oblikovanost izžareva občutenje starodavnosti. V teh delih, s katerimi se je uveljavil kot viden in značilen predstavnik t. i. ljubljanske grafične šole, je videl najuspešnejšo uresničitev svojih dotedanjih teženj tudi sam.«

 Marijan Tršar, lesorez Mati z otrokom, 1958. FOTO: Tatjana Splichal 

»Začel je z risanjem in grafičnim delom, v čemer se je že pred vojno izmojstril pri Božidarju Jakcu, kjer se je navzel tudi smisla za ekspresivnost, ki je predpostavljal občutljivost za duhovni izraz. Ob ostrini oziroma prišiljenosti oblik, izhajajoči iz odnosa do kubizma, so bile v Tršarjev pogled ves čas ukoreninjene tudi zaobljene in bolj gibke oblike, ki so izhajale iz njegovega odnosa do dinamične domače pokrajine in najbrž tudi iz njegove prvinske notranje mehkobe, ki pa se je zavestno odrekala sentimentalnosti in raje pristajala na tršato raskavost.« (akad. Milček Komelj)

Marijan Tršar, Pregledna razstavA grafik. FOTO: Arhiv Galerije Gunclje

Razstava tudi v Zavodu sv. Stanislava

Pregledno razstavo Tršarjevih grafik si lahko do 28. februarja ogledate ob torkih med 10. in 12. uro in ob četrtkih med 17. in 19. uro oz. po predhodnem dogovoru s Francem Zavodnikom (041 328 595) tudi zunaj navedenih terminov. 

Do 10. marca pa je v bližnji Kregarjevi galeriji v Zavodu sv. Stanislava na ogled tudi razstava slik Marijana Tršarja iz zadnjega obdobja njegovega ustvarjanja, ki jih je za razstavo prijazno posodila slikarjeva hčerka Irena Tršar. V drugem nadstropju zavoda je kot del stalne razstave na ogled slikarjev cikel Holokavst.