S temi besedami je Slavko Jamnik, brat ljubljanskega pomožnega škofa msgr. dr. Antona Jamnika, in glavni motor vseh del od zamisli do uresničitve, v soboto, 29. avgusta, pozdravil na začetku slovesne maše imenitna gosta, rojaka škofa Jamnika, nadškofa Stanislava Zoreta, njihovega dobrepoljskega župnika Franca Škulja, več duhovnikov, množico zbranih od blizu in daleč. 

Velika množica vernikov se je zbrala ob jubileju cerkve na Mali Ilovi Gori. FOTO: Jože Potrpin

Po 30 letih cerkev zasijala v novi podobi

Ob 30. obletnici posvetitve cerkve Povišanja svetega Križa na Mali Ilovi Gori so se hvaležno veselili jubileja in blagoslova obnovljene cerkve ter novih fresk, ki so delo akademske slikarke Maše Bersan Mašuk. Slikopleskar Dario Njenjić je v celoti obnovil vso zunanjo fasado, okna, vrata ter zunanjost cerkve. Navdušeno je prepeval MPZ pevski zbor župnije Dobreplje-Videm pod vodstvom zborovodkinje Lucije Šinkovec, za orglami pa sta bila Tone Šinkovec in Marija Grandovec. 

Notranjost cerkve. FOTO: Jože Potrpin

Kot je Slavko še poudaril, »današnji dan je za našo cerkev poseben tudi zato, ker smo z novimi freskami dokončali njeno notranjost. Po 30 letih lahko z veseljem rečemo, da je naša cerkev zdaj v celoti dokončana. Freske so ji dale posebno toplino in spiritualnost, hkrati pa bodo prihodnjim rodovom pripovedovale o naši veri in o tem, kaj nam je sveto.«

Bog je ljubezen!

Cerkev, ki je srce vasi, poslej krasijo trije motivi v freskah: Oznanjenje nadangela Gabrijela, Kristusovo rojstvo in vstajenje ter vitražni prikaz Kristusa na križu v oltarnem prostoru. Motive so skupaj izbrali ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, župnik Franc Škulj in Slavko Jamnik. Pred samim blagoslovom je izjemno umetnino z izbranimi besedami predstavil akademski slikar Nikolaj Mašukov.

Akademska slikarka Maša Bersan Mašuk in akademski slikar Nikolaj Mašukov. FOTO: Jože Potrpin

O freski »Oznanjenje nadangela Gabrijela«, je povedal: »Božja izbira najčistejše in najboljše med ženskami na zemlji, Device Marije, je polno mistične skrivnosti. Gabrijel ji pravi: 'Pozdravljena, milosti polna! Gospod je s teboj.' Marija je torej od Boga obdarjena z milostjo in je kot izbranka z Njim v posebnem odnosu, vendar je Bog ne prisili – Marija ima pravico do izbire. In njena izbira je: 'Glej, Gospodova dekla sem. Zgodi se mi po tvoji besedi.' Temeljna in globoka misel motiva je povezava Božje izbire in človekove svobode. Misterij Kristusovega rojstva je brezmadežno spočetje in prihod Boga-človeka z določenim namenom, ta namen pa je odrešenje človeštva s Kristusovo žrtvijo za grehe ljudi. Ljubljeni Sin Boga in Marije je rojen, da bi šel skozi bolečino in smrt, da bi rešil izgubljene in grešne ljudi! Ali ni to najvišji izraz Božje ljubezni do ljudi? Bog je ljubezen!«

FOTO: Jože Potrpin

Križ, ki povezuje nebo in zemljo

Nadaljevanje misli o križanju in smrt na križu ter vstajenju je bilo naslednje: »V trenutku, ko Jezus umira na križu, njegove široko razprte roke objemajo ves svet in hkrati on kot Bogočlovek po navpični osi povezuje zemljo in nebo ter s tem izraža, da je vezni člen med ljudmi in Bogom. Globoka tragičnost tega trenutka je v tem, da Jezus na poti na Golgoto pride do spoznanja, da je človeku dana svoboda izbire in da je na njem odločitev: ali bo šel za Kristusom ali bo ostal v grehu. Kristusovo vstajenje nam podarja upanje na večno življenje v nebesih. Tukaj, na tej grešni zemlji, pa mora človek dojeti, da je ustvarjen po Božji podobi in sličnosti. To je ogromna odgovornost in neprecenljiv dar!«

FOTO: Jože Potrpin

Dekorativni elementi, ki spominjajo na kozmične sfere in tirnice planetov

In kot je Mašukov še dejal, v likovno zasnovo fresk je umetnica dodala dekorativne elemente, ki spominjajo na kozmične sfere in tirnice planetov, ter je vanje hkrati vpletla grafično prefinjenost renesančnih del Sandra Botticellija. Pastelni odtenki fresk se nežno ujemajo z dekorativnimi elementi stropa cerkve. Vernikom je tako na voljo harmoničen, a vsebinsko bogat sakralni prostor, v katerem se pridige in molitve dotikajo srca vsakega obiskovalca in popotnika, ki išče pot k Bogu.

FOTO: Jože Potrpin

Nadškof Zore: »Koliko luči, koliko svetlobe«

Prvi odziv nadškofa Zoreta na freske je bil: »Koliko luči, koliko svetlobe,« ter dodal »In zato gre, za luč, za svetlobo. Vse se je začelo, ko je Bog rekel: ‘Bodi svetloba.’ In takrat so iz kaosa stopili predmeti, takrat so nastale barve, takrat so se ustvarile podobe, takrat je prišlo do spoznanja, da je svetloba dobra in da se teme bojimo. In vse Božje delovanje naprej v zgodovini našega odrešenja je podarjanje svetlobe. Ko je nadangel Gabrijel prišel k Mariji v Nazaret in jo pozdravil: 'Veseli se, polna milost. Gospod je s teboj,' koliko luči je ta beseda prinesla v njeno življenje. Toliko luči, da je lahko sprejela Božjo ponudbo.«

Nadškof Anton Jamnik med sveto mašo. FOTO: Jože Potrpin

Po nadškofovih besedah je bilo v Mariji takrat ob angelovem obisku toliko luči, toliko svetlobe, »da je ta svetloba premagala vsa vprašanja, vse dvome, vso negotovost. Ni vedela, kaj jo čaka za tem. Ni vedela, kaj ji bo svet pripravil, ker bo Božjo Besedo sprejela v svoje življenje in ji dala telo in življenje. Ni vedela. Ampak Božje svetlobe je bilo dovolj, da je lahko šla v Betlehem, v Egipt, pod Kalvarijo, vzela mrtvega sina v naročje in sprejela vsakega izmed nas za svojega otroka. Živela je iz te Božje luči, iz te Božje bližine, iz odprtosti za Božje delovanje v njenem življenju.«

Zakaj je križ najmočnejša luč?

Nadalje je luč in ljubezen pri Jezusovem rojstvu. Kljub temu, da je rojstvo v Betlehemu včasih dramatizirano kot prizor stiske, je sveti Jožef kot obrtnik poskrbel za sina, kolikor je bilo mogoče. Predvsem pa je Jezus imel brezmejno ljubezen – Marijino in Jožefovo – ob katerih je rastel in se učil. Kljub temu, da se je rodil v »temi polnoči«, ga je sprejela svetloba Marijinega pogleda in srca ter Jožefove skrbi in varstva.

FOTO: Jože Potrpin

Nato imamo Jezusovo zahtevo, da vzamemo svoj križ in hodimo za njim. Križ je »najmočnejša luč«, ki sije na ta svet, ker je na njem Jezus. Sredi sovraštva, nasprotovanja in zasmehovanja je Jezus molil: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« To je najmočnejša luč in molitev za odpuščanje, da bi bilo zlo premagano. Vedno znova, kadar bodo pogledali na križ in na Kristusa, razpetega na njem, naj oživijo te njegove besede molitve: »Oče, odpusti jim.« Tebi, vsakemu posebej. Zato je bila smrt ob Jezusu nemočna. Umrlo je njegovo telo, zato da je čez tri dni vstalo. Ker je na ta svet prišel, da bi razodel ljubezen, je iz tega sveta vstal in se vrnil k Očetu.

Nadškof Zore: »Naj nam Bog odpira oči za luč«

»Dragi bratje in sestre, rad bi, da od nocojšnjega večera odnesemo prav to sporočilo. Naj nam Bog nakloni milost, da bodo naše oči vedno odprte za Njegovo luč, za Njegovo svetlobo. Dovolj je luči, pravimo, dovolj za tistega, ki hoče videti, in teme za tistega, ki noče videti. Naj nam Bog odpira oči za luč, za svetlobo. Naj nam v vseh preizkušnjah, ko nam bo morda zelo, zelo težko, da moč, da bomo dvignili pogled na Kristusa, razpetega na križu, in zaslišali: »Oče, odpusti, odpusti.« In da bomo neomajno verovali v vstajenje tistih, za katere molimo, nas samih in tistih, ki bodo molili za nas in za naše večno življenje. Naj tudi ta cerkev Povišanja svetega Križa pomaga naši veri, da bo to vera luči, svetlobe, odpuščanja in vstajenja. Naj ta cerkev, predvsem pa naj vaščani Male Ilove Gore, temu svetu prinašajo to sporočilo, to luč, to upanje, to prihodnost,« je sklenil svoj nagovor nadškof Zore.

FOTO: Jože Potrpin

Po maši je sledilo veliko ljudsko praznovanje z večerjo, v cerkvi pa meditacija ob glasbi in petju vrhunskih izvajalcev, litanije Matere Božje ter nato celonočno češčenje petih skupin pred Najsvetejšim. Vse skupaj so sklenili z jutranjo mašo.