Delo je bilo ustvarjeno po naročilu Samostana za cerkev sv. Frančiška v Piranu, kjer je krasilo glavni oltar, pozneje pa je bila slika prenesena v stransko ladjo. Leta 1940 je bilo zaradi vojnih razmer umaknjeno na varno, najprej v Villo Manin, nato pa je bilo premeščeno v Padovo, kjer je v baziliki sv. Antona in muzeju Museo Antoniano preživelo več desetletij. Piranskim minoritom bodo sliko vrnili patri minoriti iz Padove po 85 letih in nekaj mesecih.

Sad dolgoletnih prizadevanj

»Vrnitev Marijine slike je sad dolgoletnega sodelovanja med minoriti iz Pirana in Padove s stroko in tudi politiko,« je povedal gvardijan minoritskega samostana v Piranu p. Janez Šamperl. »Pogovori o vrnitvi slike so se začeli že leta 1996, ko je bil naš samostan denacionaliziran, saj so se s tem odprle možnosti, da se slika vrne na svoje mesto. Bratje minoriti iz Padove so bili takoj pripravljeni sliko vrniti, vendar je bila pot do tega dolga. Dogodek, ki se ga veselimo, bo pravi čudež sv. Antona, ki se je zgodil po razumnih in miroljubnih ljudeh, strokovnjakih, politikih, … tako na italijanski kot slovenski strani.«

Opozoril je na nekaj priložnosti v preteklosti, ko je do vrnitve skoraj prišlo, ter na različne želje in pristope k problematiki vračanja umetnin iz tujine. »Nekateri bi želeli, da vsa umetniška dela iz Italije domov pridejo v enem paketu, drugi pa zagovarjamo postopno vrnitev, saj ima vsaka umetnina svojo zgodovino. Naša oltarna slika še prav posebno, saj je bila vrnjena in prepeljana v minoritski samostan v Padovi že leta 1943, zdaj pa se le še vrača na izvirno mesto.« Poudaril je željo po miroljubnem in strpnem sodelovanju, ki ne vključuje neupravičenih očitkov: »Slika je bila s svojega mesta odpeljana zato, da je bila zaščitena pred vojno. Vse naše delo je potekalo v duhu sv. Frančiška, z mirnim dialogom in sožitjem.«

Sprejem bo prihodnji teden

Sprejem slike v Piranu bo potekal v četrtek, 4. septembra, ob 16. uri v cerkvi sv. Frančiška. Ob sprejemu do kratek duhovno-kulturni program in podpis listin, sledil pa bo agape na križnem hodniku samostana. Capraccievo delo pa bo v Piranu ostalo le nekaj dni; potem ga bodo prepeljali v Ljubljano na uokvirjanje, postavitev umetnine na njeno prvotno mesto v renesančni edikuli pa pričakujejo v času božičnih praznikov.

Marija se vrača domov

Vrnitev Marijine podobe je za minoritsko skupnost in celotno mesto Piran izjemnega pomena. »Tega se izjemno veselimo,« pravi p. Janez Šamperl. »Celo mesto diha s tem, to je nekaj, kar so ljudje nosili v srcu. Komaj čakamo, da se Marija vrne domov. Pomemben vidik pa je seveda tudi obogatitev cerkve in mesta z umetnino neprecenljive vrednosti, ki bo po svoje nagovarjala ljudi današnjega časa.«

Carpaccieva dela tudi v Kopru

Avtor umetnine, slikar Vittore Carpaccio, eden večjih renesančnih mojstrov beneške renesanse, je velik del zadnjega desetletja svojega življenja preživel v Kopru. V mestu je po njem poimenovan trg, kjer še danes stoji njegova hiša. V njej je dalj časa prebival Vittorejev sin Benedetto, ki je sprva pomagal pri nastajanju očetovih del, kasneje pa postal tudi sam ugleden slikar in častni koprski meščan. Vittore Carpaccio Kopru in okolici ni pustil samo enega svojega dela, pač pa jih je samo za stolnico naslikal enajst (tri so še vedno v stolnici, štiri pa trenutno hranijo v beneški galeriji Accademia).

Opazovalca vrnjene Carpaccieve slike bo ta lahko spomnila na podobo v stranskem oltarju na desni strani transepta koprske stolnice Marijinega vnebovzetja, ki prav tako prikazuje t. i. Sveti pogovor Marije z otrokom in svetniki. Oltarna slika, prav tako delo Vittoreja Carpaccia, ki je podobo naslikal leta 1516, je na svojem mestu ostala po naključju; za varnostni premik je bila zaradi svojih mer (visoka je preko štiri metre in široka dva metra in pol) namreč prevelika. Odlično umetniko delo so v zadnjih letih natančno restavrirali in jo lani ob praznovanju 1500-letnice Kopra slovesno postavili nazaj na njeno prvotno mesto.