Danes 27-letni Tawk se pripravlja na nov nastop na zimskih olimpijskih igrah, ki bo jutri, 13. februarja. Njegova pot vračanja med športno elito je zgodba o trpljenju, potrpežljivosti in veri, ki presega zgolj športni uspeh.

Tawk že nestrpno čaka na olimpijsko tekmo, na kateri bo jutri nastopil. FOTO: FB Samer Tawk Oly

Tragedija na treningu, ki je spremenila vse

Kot navaja L'Orient Today, je Tawk med treningom aprila leta 2019 padel z višine 14 metrov. »Bil sem mlad in nor ter smučal nekje v Libanonu, kjer ne bi smel biti,« je pojasnil za nemški medij Deutsche Welle. Ob tem je utrpel izjemno hude poškodbe. »Bil sem zlomljen. Zlomil sem si kolke na štirih mestih. Leva noga je bila 40-odstotno paralizirana. Strgal sem si sečnico, imel sem notranjo krvavitev, zlomil sem si komolec in roko,« se spominja. 

V prvih dneh po nesreči so bile njegove misli preproste in surove.  Ali bo sploh preživel in ali bo ostal invalid? Sledilo je devet operacij ter dolgotrajno in boleče okrevanje, poroča portal The Beiruter. Teden dni je preživel na intenzivni negi. Za mladega športnika, vajenega gibanja in napora, je bila negibnost najtežja preizkušnja.

S tekmovalnih prizorišč je bil odsoten več kot tri leta in pol. Čakala ga je naporna rehabilitacija, veliko psihološkega utrjevanja ter treningi v razmerah brez ustrezne infrastrukture, finančne podpore in zagotovil, da se bo sploh lahko vrnil na vrhunsko raven. 

Samer Tawk po operacijah. FOTO: FB Samer Tawk Oly

Korak za korakom

Najprej so bili v ospredju majhni cilji – vstati, narediti nekaj korakov, okrepiti mišice. »Nisem zapletal stvari. Nisem preveč razmišljal. Želel sem se le potruditi po svojih najboljših močeh in to sem tudi povedal zdravnikom,« pripoveduje. Veselil se je vsakega drobnega napredka.

Zdravniki so bili previdni v napovedih – popolna vrnitev se jim je zdela malo verjetna. A Tawk je želel preveriti meje mogočega. Prva leta so bila polna padcev – dobesedno. Na smučeh je zmogel le manj kot 10 metrov, leva noga ga ni ubogala in tako je bilo še nadaljnji dve leti. Šele po treh letih in pol je začutil, da lahko znova trenira. Takrat se je vrnila tudi jasna misel na olimpijske sanje.

Cilj ni medalja, temveč preseči samega sebe

Leta 2026 je bil njegov trud poplačan. Pri 27 letih si je priboril nastop na zimskih olimpijskih igrah. Po poročanju olympics.com bo jutri, 13. februarja, na progi Lago di Tesero v severni Italiji nastopil v teku na 10 kilometrov. Za Libanon je že sama uvrstitev na start olimpijske preizkušnje velik dosežek.

»Razmišljanje o medalji je več kot le sanjarjenje. Tudi če se ne bi nikoli poškodoval, bi bilo to nemogoče, saj obstajajo države z bogato zgodovino v teku na smučeh, ki lahko porabijo milijone samo za treniranje,« pojasnjuje Tawk in dodaja, da je njegov cilj preseči samega sebe in se kosati z državami, ki so po razvitosti zimskih športov bližje Libanonu. Hkrati si želi, da bi s svojo zgodbo spodbudil rojake k večjemu zanimanju za zimske športe.

View this post on Instagram

Od alpskega smučanja do teka na smučeh

Tawk je pri šestih letih začel z alpskim smučanjem v bližini domačega kraja Bšari, v goratem severu Libanona: »Bilo je tako dobro, a drago, moja družina pa ni bila bogata. Moral sem plačati trenerje in kupiti sezonsko vozovnico, zato sem prešel na tek na smučeh. Bilo je ceneje in všeč mi je bilo.« 

Libanon ni znan kot zimskošportna velesila, a ima zasnežene gore in navdušence, ki vztrajajo. »Ni bilo lahko, a živel sem blizu smučišč in sem lahko bil tam v samo 10 minutah, zato sem začel vedno več trenirati,« obrazloži svoj začetek. 

Leta 2015 je libanonska smučarska zveza angažirala trenerja iz Srbije, ki je v Tawku prepoznal velik potencial. Dejal mu je, da bi se ob resnem in vztrajnem delu lahko v treh letih prebil na olimpijske igre in napoved se je izkazala za pravilno, saj je že leta 2018 je nastopil na največjem športnem dogodku na svetu – olimpijskih igrah v Pjongčangu, kjer je osvojil 105. mesto v 15-kilometrskem teku. »Bilo je tako mrzlo, bilo je noro, ampak odlična izkušnja,« se spominja.