Samo, da je vino dobro, pa čeprav je blagoslovljeno!
Samo, da je vino dobro, pa čeprav je blagoslovljeno!
Kot kristjanu, duhovniku in državljanu mi je taka pisanja in oddaje »naporno« brati ali poslušati. Morda gre za občutljivost nas kristjanov (ker gre pri nas za tradicionalno obliko katoliškega krščanstva, bom uporabljal izraz katoličanov), morda za občutljivost nekatoličanov. Katoličanov, ker izrinjajo še zadnje dogodke, povezane s katoliško tradicijo našega naroda, iz javnosti; nekatoličanov pa, ker ne želijo, da bi v javnih dogodkih bilo kaj katoliškega.
Gre za staro krilatico, ki so ji nekoč rekli nevtralnost, nepristranskost? Vemo, da nevtralnosti ni, ampak gre samo za zavajanje javnosti ob vzpostavljanju nekega »novega reda«. Tudi Slovenci imamo zgodovinsko izkušnjo, da so nosilci takih miselnosti za vzpostavljanje »novega reda« potrebovali sovražnike. Če jih ni bilo, so si jih naredili, vedno pa so bili mojstri sprevračanja besed in interpretiranja njene vsebine. Le metode so prilagajali času. Zdi se, da v svojem bistvu nosijo sovraštvo in stalno vzdržujejo strah. Napajajo se z negativnim. Gre torej pri nas za kristjanofobijo ali bolje rečeno za fobijo pred katolištvom? Mimogrede, če fobija že ni bolezensko stanje, jo vsaj nakazuje (tako pri posameznikih kot pri družbi).
Da bi postali družba normalnosti, se je treba odpovedati sovraštvu in fobijam – z vseh strani. Po samostojnih, suverenih in pokončnih ljudeh hrepeni naša družba.
Iz stanja ustvarjanja napetosti in (kulturnega) boja bi bilo za prihodnost slovenske družbe dobro preiti v stanje normalnosti. Fobije in sovraštvo niso zdrave in normalne drže ne posameznika ne družbenih skupin ne državnih struktur. Take drže že kažejo, da drsimo v »neblagor naroda«. Na negativnem, strahu ali sovraštvu »utemeljene« misli in dejanja, ki drugim odrekajo pravico do (tudi javnega) obstoja, ne morejo omogočati družbe (duhovne in materialne) blaginje.
Po drugi strani pa tak sistem deluje samo v družbi, kjer drugače misleči posamezniki in skupnosti z voditelji vred tako stanje sprejemajo in so zahtevo gornjih ustvarjalcev, da so vse drugačne drže »družbeno politično nekorektne«, sprejeli za svojo in zato molčijo. Zato čestitam vsem, ki niso odpovedali blagoslovov. Takih manjka! Po samostojnih, suverenih in pokončnih ljudeh hrepeni naša družba.
Da bi postali družba normalnosti, se je treba odpovedati sovraštvu in fobijam (z vseh strani) in v družbi dobromislečih (kakorkoli že) vernih in nevernih nazdraviti z blagoslovljenim (ali pa celo »mašnim«) vinom! To zmoremo!
Komentar je bil najprej objavljen v tedniku Družina (48/2024).