Nebeški Oče je izbral najprimernejši trenutek, da pokliče k sebi papeža Frančiška. Kaj je lepšega kot podeliti blagoslov urbi et orbi Božjemu ljudstvu in se z zadnjimi močmi posloviti od njega osebno na Trgu sv. Petra. Papeževa smrt je prišla v trenutku, ko so medijske hiše nehale z neko nestrpnostjo pričakovati in spraševati, kdaj bo in kaj bo. Predstavljam si, da mu njegovi najbližji, ko je bil 38 dni v polikliniki Gemelli, niso pravili o tej histeriji, temveč so mu poročali, kako verno Božje ljudstvo moli zanj. Predstavljam si tudi, da jim je papež verjel, saj je sam izjavil, da mu je to dajalo moč. V to sem popolnoma prepričan, ker gre za to, kar je ostalo močno v meni od prvega osebnega srečanja s papežem. To je zaupanje do sočloveka in njegova globoka vera v troedinega Boga, v moči katere je znal in zmogel razločevati glede vsega, kar so mu povedali svetovalci, nunciji, škofje in voditelji. Za posebne avdience z voditelji je bil vedno dobro pripravljen. Ko sem bil prvič povabljen...