Sarajevski nadškof kardinal Vinko Puljić svari pred naraščanjem islamskega skrajništva v Bosni in Hercegovini. Med obiskom sedeža katoliške dobrodelne organizacije ‘Cerkev v stiski’ v Nemčiji je kardinal kritično ocenil predvsem ravnanje bosanske vlade. Politiki namreč popolnoma ignorirajo vedno večje težave. Gradnja novih mošej in islamskih središč je denarno pokrita s sredstvi iz Savdske Arabije, pojasnjuje kardinal, in zgolj v Sarajevu so v zadnjih letih zgradili sedemdeset novih mošej.

Kardinala Puljića izredno skrbi vdiranje vahabizma iz Savdske Arabije, purističnega gibanja, ki se precej razlikuje od tradicionalnega bosanskega islama. Med obnovo Husrev Beg mošeje v Sarajevu so iz svetišča odstranili vse mozaike, ker niso v skladu s puritanskimi predpisi vahabitov.

Po navedbah kardinala Puljića je v Bosni trenutno med tri in pet tisoč vahabitov iz inozemstva, ki poskušajo pridobiti vpliv v bosanski družbi, še posebej med mladimi. Več kot sto tisoč mladih bosanskih muslimanov je preko organizacij, kot so ‘Dejavna islamska mladina’, ‘Furqan’ in ‘Islamski mladinski svet’ že prišlo v stik z vahabiti. Nihče v vladi pa nima dovolj poguma, da bi ukrepal in ustavil razvoj v to smer, je poudaril sarajevski nadškof.

Medtem ko nenehno obnavljajo ali gradijo nove mošeje, pa prihaja pri pridobitvi gradbenih dovoljenj za katoliške cerkve do večletnega zavlačevanja. Tudi premoženje, ki je bilo Cerkvi odvzeto v času komunistične Jugoslavije, še ni bilo vrnjeno. Vlada za to očitno nima nikakršnega interesa. Islamska skupnost pa je večino svojega premoženja že dobila nazaj.

Kardinal Puljić obžaluje, da so katoličani v Bosni deležni ‘sistematičnega zapostavljanja’. Izrazil je zahtevo po enakopravni obravnavi vseh državljanov na področju dela, vzgoje in izobraževanja ter na drugih življenjskih področjih. Kljub navedenim težavam si katoliška Cerkev nenehno prizadeva za več sodelovanja med posameznimi verskimi skupnostmi. Kot pojasnjuje kardinal, ‘smo sicer manjšina, vendar predstavljamo konstruktivno moč, ki želi prispevati k uspehu v družbi’.

40% prebivalcev Bosne in Hercegovine pripada islamu, okoli 31% srbski pravoslavni Cerkvi, 10% je katoličanov. Izmed 820. 000 katoličanov, ki so pred vojno med leti 1992 in 1995 živeli v Bosni, jih je ostalo le še okoli 460.000. Izseljevanje se še vedno nadaljuje.