V Neaplju v Italiji so minuli konec tedna za blaženo razglasili Marijo Kristino Savojsko, kraljico Neaplja in Dveh Sicilij. Kot poroča Radio Vatikan, je obred kot papežev predstavnik vodil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.

Nova blažena je bila hčerka kralja Viktorja Emanuela I. in Marije Terezije Habsburške, rojena 14. novembra 1812. Otroštvo in mladost je preživela sprva na dvoru v Torinu in kasneje v Genovi, v tem času pa je bila od svojih pobožnih staršev deležna trdne krščanske vzgoje. Njeno dobro in nežno dušo so oblikovali tudi lepota, kultura in moralne ter duhovne vrline. Leta 1832 se je pri dvajsetih letih poročila s kraljem Dveh Sicilij, Ferdinandom II. V soglasju s soprogom se je takrat odločila, da del denarja za praznovanje poroke nameni doti kar 240 nevestam.

Kot žena in kot kraljica je bila svetel zgled mnogih kreposti. Bila je prava mati ubogih, znala je prevzeti nase trpljenje svojega ljudstva, za katerega napredovanje si je zamislila več drznih socialnih dejavnosti. Umrla je še zelo mlada, 31. januarja 1836, dva tedna po porodu prvorojenca Franca. Za njo so žalovali tako člani njene družine kot celo neapeljsko ljudstvo. Glas o njeni svetosti, prisoten že v času njenega življenja, se je po smrti le še okrepil. Pokopana je v baziliki svete Klare v Neaplju, kjer je bila tudi razglašena za blaženo.

Kardinal Amato je v pogovoru za Radio Vatikan povedal, da je blažena Marija Kristina Savojska tako dvorjane kot ljudstvo spodbujala s svojim krščanskim pričevanjem. Veliko je molila, znala je svetovati in velikodušno pomagati, delila pa je tudi iz svojega osebnega premoženja. Zaradi te njene marljive ljubezni so jo ljudje klicali »sveta kraljična«. Na njeno priprošnjo pri vladarju je bila mnogim na smrt obsojenim osebam preklicana smrtna kazen. Kot je storila sama, je tudi pri drugih spodbujala poklanjanje dote dekletom, ki so bile pred poroko. Podpirala je delovanje nekaterih obrti, kot so bile na primer svilarne, pomagala je kmetom najemnikom, da so njihove družine lahko živele v hišah, da so imeli delo, da so lahko hodili v cerkev in da so otroci obiskovali obvezno šolo.

Vse to so bili izrazi njene svetosti. Ker se je ljudstvo množično zatekalo k njeni priprošnji, da bi jim izprosila milosti, se je postopek za njeno beatifikacijo na željo takratnega neapeljskega nadškofa začel že leta 1852. »Beatifikacija kraljice Marije Kristine Savojske kaže, da skozi ozka vrata svetosti lahko stopijo vsi, veliki in majhni, bogati in revni, moški in ženske, duhovniki in laiki, kajti bistvo svetosti predstavlja ljubezen do Boga in do drugih z vsemi svojimi močmi.«

Blaženo Marijo Kristino je po besedah kardinala Amata Kristusova ljubezen tako zelo osvojila, da je preoblikovala plemenitost premoženja v plemenitost milosti. Iz svojega bogastva je naredila talent, ki ga je nato zastavila za nebeško kraljestvo. Danes nas nova blažena spominja, kako smo vsi poklicani k svetosti. Popolnost ljubezni ni privilegij nekaterih, temveč je priložnost za vse kristjane, če le svoje duhovne talente vere, upanja in ljubezni zastavljajo za dobro.

Po drugi strani, je še dodal kardinal Amato, pa svetniki, kot je Marija Kristina Savojska, prebujajo svet, da se napoti ven iz otrplosti povprečnosti in zla ter se odpre za dinamičnost dobrega. V današnjem svetu se vrednote pogosto zdijo obrnjene na glavo. Razvade, kot so napuh, lakomnost, pohota, požrešnost, jeza in lenoba, so hvaljene v škodo vrlin, ki pa so nasprotno očrnjene in zaničevane. »Svetniki postavljajo stvari nazaj na svoje mesto, ko razodevajo, kako so uboštvo, krotkost, čistost, pravičnost, mir in delitev blagri, ki gradijo družbo in jo delajo bolj zdravo in bolj človeško.«

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.

Foto: splet / Wikipedia