V družini, ki jo pretresajo alkohol ali druga mamila in prepiri, so lahko prazniki polni jeze in razočaranja. Kaj storiti, da ne bo tako?

Prazniki so najlepši čas v letu. Osvežujoče mrzli dnevi, snežni metež, posedanje ob toplem ognju v krogu najbližjih in uživanje v prijetni večerji - to so prizori idealnega božičnega večera.

Žal v veliko družinah ni tako. Tega ideala jim ne uspe doseči, ker jim pot prekrižajo alkohol, droge in druga disfunkcionalna vedenja. Vsakoletni poskusi doseči popolno doživetje praznika so lahko za posameznika izjemno stresni, polni razočaranja in potrtosti. Prav upanje na ideal je tisto, kar nam lahko prepreči uživanje praznikov.

Kaj storiti, da bi praznike kljub vsemu preživeli lepo?

Foto: Alenka Žnidar

Zavedanje

Filmi, mediji in pesmi nam sporočajo, da je ta čas v letu namenjen družini, da je to čas, ko gremo domov na veselo praznovanje in smo z ljudmi, ki so nam dragi. Toda kaj, če to, da gremo domov, pomeni, da preživljamo čas z ljudmi, ki preveč pijejo, se prepirajo, vse skupaj pa se lahko na koncu razvije tudi v hude spopade?



Zavedati se pomeni, da si vzamemo čas za to, da razmislimo o resničnosti situacije. Zelo koristno je, če na podlagi svojih preteklih doživetij napišemo ali povemo zgodbo o tem, kakšno bo naše tokratno doživetje praznika. Pomembno je, da tej zgodbi ne dodajamo mnenj, temveč le povemo zgodbo, ki bo temeljila na dejstvih.

Obenem naredimo seznam vseh ljudi, ki bodo verjetno prišli na praznovanje. Ker želimo zgraditi znanje o resničnosti situacije, seznamu udeležencev lahko dodamo kratek opis njihovih osebnosti ali vedenja. Primer: ''Teta Marta: s sabo bo prinesla alkoholno pijačo, da bo okrepila svoj jajčni liker; Stric Janez: peljal bo v cerkev tudi po tem, ko bo popil šestorček piva in tri kozarce vina.''

Sprejemanje

Ko zgradite zavedanje, sprejemanje postane nekoliko laže. Sprejetje ne pomeni odobritve ali privolitve. Lahko sprejmete kar je pred vami, a še vedno niste pomirjeni s situacijo. Ključ do sprejemanja je priznanje, da enostavno nimate nobene moči, da bi spremenili zunanjo situacijo in nobenega nadzora nad nikomer drugim, razen nad seboj.

Če je ta koncept za vas težak, kot je za večino ljudi, poskusite z naslednjo vajo: poglejte drevo in poimenujte barvo listov (to je zavedanje), zdaj pa to zavedanje spremenite v stavek, ''Listi na drevesu so zeleni. Ne morem jih narediti vijoličaste.'' To je sprejemanje v najpreprostejši obliki, saj gre za priznavanje svoje moči znotraj njenih mej.



Sprejemanje v družinah z izkušnjo odvisnosti je lahko zelo težko, ker se počutimo kot, da obupujemo ali se odrekamo možnosti za nekaj boljšega ali se vdajamo, češ da je disfunkcionalno vedenje sprejemljivo. Sprejemanje resničnosti ni enako kot reči, da je resničnost v redu ali da je ta nekaj, v čemer smo pripravljeni sodelovati. Gre za to, da se lotimo tega, kar je resnično in se soočimo s to resničnostjo odkrito in s pristnimi čustvi.

Samo s sprejetjem resnice o situaciji lahko naredimo trdne in za nas pozitivne odločitve o tem, kako se želimo vključiti v situacijo. Sprejemanje je edini način, da si dovolimo premakniti naprej. Sprejetje vključuje dovoljenje žalovati, lahko pomeni priznanje globokega razočaranja, lahko povzroči jezo in podobno.

Ukrepanje

Zadnji korak pri ustvarjanju prostora za naše veselje med prazničnim časom je ukrepanje. Ukrepi so učinkoviti samo, če sledijo prvemu in drugemu koraku. Najprej se moramo zavedati tega, kar je, nato sprejeti resničnost situacije in šele na tem mestu se lahko odločimo, kaj želimo storiti v resničnosti.

Vrnimo se k drevesu z listi. Zavedate se barve listov, sprejeli ste, da so zeleni in da jih ne morete narediti vijoličaste, vendar si kljub temu resnično želite drevo z vijoličastimi listi. Imate naslednje možnosti:

- lahko vzamete drevo z zelenimi listi, ker vam je všeč, takšno kot je, čeprav ni tako, kot ste prvotno želeli;
- lahko vzamete drevo z zelenimi listi in ste jezni, ker ni takšno, kakršno ste želeli;
- lahko zavrnete drevo in nadaljujete z iskanjem želenega.

Pri ukrepanju se vse vrti okoli poznavanja resničnosti in sprejemanju trdnih odločitev, ki so utemeljene na podlagi tega védenja. Torej, če veste, da se bo vaša družina do takrat, ko bo postrežena večerja, že spustila v opitost, prepiranje in podobno, potem lahko sprejmete odločitve v zvezi s tem, kje želite biti in kaj želite početi za božič.

Če ostanete v zanikanju in upate, da bo letošnje praznovanje kot hollywoodski ideal, niste naredili resnične odločitve in boste večer zelo verjetno preživeli v jezi in zameri. Bistveno pri ukrepanju je to, da izberete trdne odločitve, ki so prave za vas glede na resničnost situacije.

Problem ni družina

Del vsega, kar prispeva k naši nesreči, ni družina, ki jo imamo, temveč naša neuresničena želja po tem, da bi imeli nekaj drugačnega in žalovanje za tem, česar nismo dobili.

Problem ni naša družina ali posameznik s problematično rabo alkohola ali drugih drog, temveč naše doživljanje. To zveni neprijazno in nesočutno, toda priznanje našega prispevka k temu, kako doživljamo praznike, je pravzaprav prvi večji korak do praznikov, v katerih lahko resnično uživamo.

Med prazniki, kakor v življenju na splošno, imamo različne izbire in prva, za katero se moramo odločiti, je ta, da spoznamo svojo resnico, od tu naprej pa lahko delujemo na podlagi resničnih pričakovanj in sami sebi dovolimo možnost biti srečni, kar je zares čudovito darilo. Čustvena svoboda je resnična sreča.

Matjaž Petrič, zakonski in družinski terapevt
Center za individualno, zakonsko in družinsko terapijo Ataraxia

Foto: Tatjana Splichal