Ob spremljanju vremenskih nevšečnosti in odzivov nanje se me je dotaknilo dejstvo, da nekaterih ljudi ni toliko prizadela škoda, ki je nastala v naravi, temveč predvsem izpad električne energije. Ljudje znajo v stiski še vedno stopiti skupaj in si pomagati med seboj, tako, da so tisti, ki so imeli agregate prostovoljno odstopili del električne energije sosedu, ponudili drva, prenočišče in topel obrok someščanom, itd.

Mesto, v katerem sem preživela svoje otroštvo, je neurje precej prizadelo, tako da so bili več dni brez elektrike. Znanec mi je omenil, da si je skupaj s še tremi sosedi delil električno energijo, ki jo proizvedel agregat. V stanovanju je imel tako urejeno ogrevanje, toplo vodo, priklopljen hladilnik ter majhno luč v kuhinji. Zaradi preobremenjenosti sistema pa ni mogel prižgati računalnika ter »viseti« na internetu, brskati po forumih ter igrati računalniških igric. Ni ga motilo dejstvo, da je moral po peti uri popoldne hoditi z nagrobno svečo po hiši (ker je baterij žal zmanjkalo) temveč to, da ni mogel na faceboku preverjati, kaj počno njegovi prijatelji ter komentirati njihovih izjav.

Ob vsem tem se je pametno vprašati, koliko prostega časa nam »požre« visenje na družabnih omrežjih, igranje igric, prebiranje forumov. Sedaj, ko se bliža post, je morda pravi čas za spremembo: ta čas lahko izkoristiš za gibanje v naravi, druženje s prijatelji ali branje dobre knjige, za katero bo tudi svetloba nagrobne svečke popolnoma v redu (če bo slučajno zmanjkalo elektrike). 