Sebastijan Valentan: V medijih, posebej državnih, je vsaka stotinka sekunde slike, ko jo prikažejo, izredno premišljena. FOTO: Tatjana Splichal



Na Univerzi Svetega križa v Rimu je v začetku decembra uspešno zagovarjal doktorsko nalogo iz cerkvenega prava slovenski duhovnik Sebastijan Valentan, s čimer je okronal plodno šestletno študijsko bivanje v papeškem kolegiju Santa Maria dell'Anima. Ob 24. januarju, ko goduje sv. Frančišek Saleški, zavetnik (katoliških) časnikarjev, in zato v ospredje stopa razmislek o medijih, smo novega doktorja znanosti povabili k pogovoru, izhodišče zanj pa je prav njegova doktorska naloga, z naslovom Vera in pravice vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji – zakonodaja in izzivi.

Vaš doktorat se osredinja na vprašanje vere in pravic vernikov v slovenskih sredstvih družbenega obveščanja. Zakaj ste se lotili prav tega vprašanja?

Že od nekdaj me zanima, kako je religija sprejeta v družbi, kako jo vrednotijo javne institucije. Vera ni samo neka zasebna, intimna razsežnost, ampak jo živimo tudi javno, pred očmi vseh. Za vernika je vera bistvo življenja, po njej se ravna in kot tak stopa v odnose z drugimi. In ponosni ter hvaležni moramo biti za to, da smo prejeli dar vere. Zemeljsko življenje je zelo kratko, večnost pa je še vsa pred nami. In kakšna bo? Od nas je odvisno. Ker vera tako močno oblikuje in določa človeka, bi država, ki bi zahtevala, da se jo taji, izvajala nasilje nad njim. In to se je dejansko dogajalo v času Jugoslavije. Ponekod se to institucionalizirano dogaja še danes. Pomemben pokazatelj spoštovanja človekovih pravic, med katerimi je ena najpomembnejših prav verska svoboda, zajamčena tako v nacionalni zakonodaji kot v mednarodnem pravu, je tudi odnos državne radiotelevizije do vprašanj, povezanih z religijo. V medijih, posebej državnih, je vsaka stotinka sekunde slike, ko jo prikažejo, izredno premišljena. Z nekega verskega dogodka lahko pokažejo sliko, na kateri je videti veliko vernikov (kolikor jih je dejansko bilo v cerkvi), lahko pa se temu izognejo in pokažejo samo dve ženički, ki sta pred Marijinim oltarjem prižgali svečo. Tudi govorni način poročanja je pomemben, kaj bo ljudem ostalo v ušesih. »Danes verni ljudje praznujejo božič,« ali pa: »Na jutrišnji dan se spominjamo znamenite dražgoške bitke.« Javni medij enkrat govori v imenu vseh državljanov, spet drugič pa se od praznika distancira. Proučevanje teh odnosov v medijski družbi me zelo zanima, ker je v ozadju tega nek globlji interes, ki pa ga je mogoče v strukturi odločevalcev dobro razumeti.

Ali so se na medijskem pod­ročju v demokratično sedanjost »podaljšale« takšne usmeritve nedemokratične preteklosti, ko je bila vernost strogo zasebna zadeva brez pravice javnosti?

Dolgo smo se borili, da se na Radiu Slovenija ustanovi uredništvo za verski program, saj verni ljudje vendarle predstavljamo pomemben delež slovenskega prebivalstva, nekdanji direktor tega radia, Miha Lampreht, mi je napisal, češ, kaj da toliko vztrajamo, saj imamo svoj Radio Ognjišče, pa še bi lahko našteval. Hvala Bogu, da imamo ta radio, imamo pa še mnogo drugih lokalnih zasebnih radiev, pa državni radio kljub temu vrti iste glasbene zvrsti, kot jih je moč slišati na teh radijskih postajah, le pesmim z versko vsebino uredniki na prvem programu državnega radia tako redko podelijo državljansko pravico.


Sebastijan Valentan: Verni ljudje se moramo zavedati, da smo enakovredni in enakopravni z vsemi prebivalci naše lepe države. Na to moramo biti ponosni. FOTO: Tatjana Splichal


V disertaciji ste obdelali tudi nekatere konkretne in medijsko razvpite primere, pri katerih je prihajalo do trkov svobode izražanja in verske razsežnosti. Kaj nam ti primeri sporočajo?

Res je. Pet takih primerov sem raziskal s pravnega stališča. Med njimi je morda najbolj znan primer, ko se je na naslovnici zgoščenke neke glasbene skupine pojavila brezjanska Marija, ki pa v rokah ni pestovala Jezusa, ampak okronano podgano, ter medijski napadi na kardinala Rodeta z očitki o očetovstvu. Rekel bi, da bi se stvari drugače razpletle, če bi bili katoličani bolj družbeno angažirani, če bi poznali svoje pravice in se zanje borili.

Vaš študijski dosežek najbrž ne želi biti le posnetek nekega preteklega stanja, temveč želi ponuditi nastavke za razmislek o drugačnih rešitvah od sedaj prevladujočih. Kaj bi bili vaši ključni predlogi za boljše uresničevanje pravic vernikov v slovenskih medijih?

O tem sem govoril že na več forumih, pa je vredno vedno znova ponoviti: verni ljudje se moramo zavedati, da smo enakovredni in enakopravni z vsemi prebivalci naše lepe države. Na to moramo biti ponosni. Kolega Jan Zobec pravi, da nekateri še vedno pričakujejo, da bomo verujoči delovali po načelu: Glej v tla in boj se Boga. Takšnim manipulacijam se je treba zoperstavljati.

Kako pa v sklopu tega razmisleka vidite vlogo katoliških medijev?

Da sledijo svojemu cilju, širijo veselo sporočilo odrešenja in z objektivnim poročanjem o dogodkih zdravo konkurirajo ostalim medijem. In da ustvarjajo kvaliteten program.
_ _ _

*Pogovor v celoti preberite v tedniku Družina (4/2021).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Sebastijan Valentan, novi doktor cerkvenega prava

»Ne vidim razloga za predporočno pogodbo«