13. in 14. maja poteka v Ljubljani osmi mednarodni simpozij na temo Več obrazov dobrega počutja: preventiva, rehabilitacija in krepitev zdravja. Na njem predava 30 strokovnjakov iz Slovenije in tujine, šest jih prihaja iz najbolj priznane neprofitne ameriške klinike Mayo. Glavne teme so zdrav življenjski slog, dobro počutje, rehabilitacija in krepitev zdravja v povezavi s sodobnimi tehnologijami. Na dan odprtje simpozija, 13. maja, so udeležence nagovorili Aleš Šabeder, minister za zdravje Republike Slovenije, in Janez Uplaznik, direktor Mikropis-a in vodja skupnega projekta podjetja Mikropis in klinike Mayo, 24alife. Med organizatorji je poleg le-teh še Razvojni center informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec.

Na novinarski konferenci je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, dr. Zdenka Čebašek Travnik, opozorila predvsem na zdravje zdravnikov, ki seveda vedo, kaj bi morali storiti za svoje zdravje, vendar jih veliko ne živi zdravo, namesto k drugim zdravnikom pa se zatekajo k samomedicini. V programe, s katerimi nagovarjajo preutrujene zdravnike, pa se prav tisti, ki pomoč potrebujejo, ne odzovejo.

O tem, katera so sodobna tveganja za zdravje, je spregovoril prof. dr. Kerry Olsen iz klinike Mayo iz ZDA. Eden izmed najuglednejših in najbolj prepoznavnih strokovnjakov je razvil program 12 navad zelo zdravih ljudi. Tokrat pa je predstavil osrednjo temo letošnje konference, ki zaobjema t. i. 5 S: sedenje, stres, sladkor, socialno izolacijo in spanje, pet dejavnikov, ki vplivajo na dobro počutje in lahko povzročijo absentizem, to je odsotnost od dela.

Ne zavedamo se, kako nezdravo je dolgotrajno sedenje. Dr. Olsen ga je po škodljivih učinkih uvrstil poleg kajenja. Če sedimo po več ur, tudi deset na dan, telovadba teh negativnih posledic ne izniči. Seveda je gibanje zdravo, vendar dr. Olsen svetuje, da namesto dolgotrajnega sedenja stoje delamo za računalnikom, se občasno sprehodimo, ko pa gledamo televizijo, izkoristimo čas reklam za gibanje. To tudi znižuje stres, še posebej, če se gibamo s prijatelji, družino ali sodelavci. Zaradi stresa smo tudi oddaljeni od ljudi, saj smo anksiozni, razdražljivi, žalostni, celo depresivni, utrujeni, imamo oslabljen imunski sistem in slabo spimo. Dovolj spanja je eden izmed poglavitnih pogojev za dolgo življenjsko dobo. Nekateri se hvalijo, da spijo samo štiri ure, saj tako več naredijo, vendar je dr. Olsen to ovrgel. Raziskave so namreč pokazale, da tisti, ki ne spijo vsaj 6 ur na noč, niso učinkoviti, nimajo idej, počasneje delajo in razmišljajo. Torej, nobenega razloga ni, da bi okrnili spanje.

Čeprav se pri uporabi tehnologije počutimo povezani, dr. Olsen meni, da smo socialno izolirani, zato spodbuja pristen človeški stik v živo. Pravih stikov, odnosov in razmerij ne znamo več vzpostaviti, zaradi česar se veliko ljudi počuti socialno izoliranih, in to ne le starih, temveč tudi dvajsetletnikov. Socialna izoliranost ne pomeni, da smo sami, temveč tudi, da smo osamljeni med ljudmi, saj z njimi nimamo več čustvenega stika. Osamljeni pa prej zbolevajo, teže premagujejo bolezni in slabše okrevajo.

Možnost socializacije ponuja tudi skupno kosilo, ko si lahko delimo obrok in tako poskrbimo tudi, da se ne prenažiramo. Dr. Olsen ne prepoveduje nobene hrane, saj dobro vpliva na naše počutje, če v hrani uživamo, vendar pa svetuje zmanjšanje vnosa sladkorja v svoje telo. Sladkor je namreč krivec za mnoge bolezni, kot so debelost, kopičenje visceralne maščobe, vnetje, zvišan krvni pritisk, bolezni srca, diabetes, karies, pospešeno staranje kože in celic.

V zdravem duhu so obiskovalci odmore med predavanji izkoristili za gibanje, pogovor in zdravo okrepčilo.


Iz Slovenije bodo predavali strokovnjaki iz Univerze v Ljubljani, Zdravniške zbornice Slovenije, UKC Ljubljana, Uri Soča in drugih slovenskih ter tujih institucij. Govorili bodo o preventivnih in rehabilitacijskih zdravstvenih programih ter dejavnikih, ki vplivajo na zdravje ljudi v delovnem okolju, doma in v družbi.