V Štihovi dvorani Cankarjevega doma je svoje poglede naekonomijo predstavil češki ekonomist, nekdanji svetovalec Vacláva Havla, TomášSedláček, katerega knjiga Ekonomija dobrega in zla je v slovenskem prevodupravkar izšla pri založbi Družina. Predava na Karlovi univerzi v Pragi, hkratipa je tudi makroekonomski analitik za Češko centralno banko (ČSOB), pišekolumne in je priljubljen radijski in televizijski komentator.

Pogosto ekonomijo gledamo samo skozi številke in pri tempozabljamo na človeka, je v nagovoru opozoril urednik Družine, Tone Rode, TomašSedláček pa na ekonomijo gleda skozi perspektive, filozofije, zgodovine, filologije,mitov, literature, Svetega pisma in celo filmov, še posebej grozljivk, in šečesa. S prepletanjem vsega tega vedenja dobi ekonomija drugačen obraz in tegaje opisal v knjigi Ekonomija dobrega in zla. Z ekonomistom se je pogovarjala mag. Marjana Kos.

Tomáša Sedláčka bi težko opisali le kot ekonomista. Kot namje povedal, ga v vsaki državi drugače označujejo: na nizozemskem je filozof, vBelgiji bolj opažajo njegovo umetniško stran, v Nemčiji in Švici pa se še nisoodločili, kam ga uvrstiti. Pri sedmih letih si je celo želel postati igralec,kar mu je uspelo le na pol, se je pošalil, ker je postal ekonomist. V igralskivlogi – igral je samega sebe – se je preizkusil, ko so v Brnu ustvarilipredstavo po njegovi knjigi.

Ep o Gilgamešu kotinterpretacija izvirnega greha

V Ekonomiji dobrega in zla je prepletal vse od epa oGilgamešu, s katerim se začne, do poezija in celo filma. Najstarejši ep ječudovit, saj v njem ni nasilja in denarja, zna pa iz njega Sedláček izpeljatifilozofijo iz Svetega pisma. Vodilni motiv zgodbe je padec človeka iz rajskegavrta. Pri Gilgamešu je izvirni greh spolnost, v Svetem pismu pa jabolko. Predusodnim padcem pa se v le odstavku in pol 23-krat pojavijo izrazi iz potrošnje(npr. uporaba) in tako se izvirni greh znova interpretira – potrošnja prepovedanega.Adam in Eva nista jedla jabolka, ker bi bila lačna, je razložil Sedláček,temveč, je šlo za nekaj drugega. V raju sta imela prva človeka drug drugega in jimani ničesar primanjkovalo. Pa še Bogu sta bila blizu, kot ne bo noben človekveč. Pa vendar jima ni bilo dovolj, kar je težava tudi zdaj, in prav to nas jepo Sedláčkovem mnenju pripeljalo do krize – pretirana potrošnja.

Adam se je počutil osamljenega, čeprav je imel ženo,nesposobnega, ker mu je Bog dejal, da potrebuje pomočnika.

Višji standard, večželja, manj zadovoljstva

Že pred tisoč leti se je v epu človek odtujil od sočlovekain delavec od dela. Sedláček je znova potegnil vzporednice z današnjo situacijov Evropi. Tudi ko zadovoljimo svoje želje, nismo zadovoljni in hočemo več.Povpraševanje pa generira novo povpraševanje, o čemer je govoril tudi SlavojŽižek. Evropejce je težko osrečiti, je zbranemu občinstvu dejal češkiekonomist. Lažje je osrečiti otroka v Afriki kot v Evropi. Pred 20 leti smo imelimanj želja, nas je spomnil, čeprav smo zdaj bogatejši in imamo višjiživljenjski standard.

V Grčiji sta se z vprašanjem ekonomije ukvarjali dvojihedonisti so menili, da z delom povečajo imetje, čemur smo sledili 2000 let, instoiki, ki pa so težavo zadovoljenja potreb usmerili v človeka – če imam manjkot si želim, znižaj svoje želje, vendar tega mnogi niso sposobni storiti. Ševeč, ko nekaj dobimo, nas ne zanima več in si želimo še več. Tudi na to jeopozoril Sedláček in trkal na našo vest.  A nato poudaril, da je podobno pri znanju, karpa je dobro. Tudi mati Terezija je dejala, da nikoli nismo dovolj duhovni,vedno še lahko rastemo in se razvijamo. Napetost med željo in tistim, karimamo, nas žene naprej, zato moramo biti hvaležni za nezadovoljstvo, nas jepoučil Sedláček. Pri tem je omenil nizozemskega filozofa in ekonomista Bernarda Mandevilla, ki je v nasprotju skrščansko krepostjo trdil, da je pohlep nujen za napredek in v zgodbi napisal,kako lahko zasebna pregreha postane javna korist. Iz slabih namenov lahko z rodijo dobri, pozitivni rezultati (čudež), žal pa je mogoče tudi obratno, saj je pot do pekla tlakovana z dobrimi nameni, je slikovito opisal Sedláček.

Kako pomemben je zares BDP?

Češki ekonomist je v svojem preprostem slogu razpredal tudi o BDP. Občinstvo je vprašal, ali vedo, kolikšen je bil njihov osebni BDP v lanskem prvem trimesečju. Nihče ni vedel - tudi finančniki tega ne vedo, nas je poučil. Zakaj ne? Ker nas ne zanima. BDP je pomemben, vendar ne toliko, kot nam hočejo prikazati - fetišizirajo ga. BDP je v vertikalni strukturi na vrhu, v njegovem imenu trošimo npr. fosilna goriva (energija preteklosti), ker pa jih primanjkuje, se zadolžujemo (energija prihodnosti). Tako smo združili pretklost in prihodnost, vendar dolg bomo morali odplačati, zato bo ta energija v prihodnosti manjkala.  Zato zdaj vse upe polagamo v inovacijo. 

Pomembn vir BDP je tudi sporazumevanje oz. njegova marketizacija, saj govorimo z napravo, ne človekom. Tega včasih ni bilo, zdaj pa trgu dajemo, česar nima, s čimer pridobiva BDP. To je za nas le številka, za zaveso pa je druga energija, je Sedláček uporabil primerjavo. 

Revnejši vedno potegnejo kratki konec

Mednarodno trgovanje - koristno za reveže, še bolj pa za bogate, saj ti realno vedno več pridobijo. Reveži naredijo izdelek za en evro, v Evropi zanj damo 100 evrov. Slikovito je naš odnos Sedláček opisal z zgodbo, ko potujemo v revnejšo državo. V Sloveniji smo pripravljeni dati dva evra za hlebec kruha, tam, kjer sicer stane 10 centov pa bi se zgražali, ko bi nam ga nekdo hotel prodati za več in bi iskali drugega kupca. Bogatejši so monopolisti. 

V nadaljevanju bomo opisali, kakšno povezavo imajo grozljivke z ekonomijo in katera je po Sedláčkovem mnenju najboljša valuta. Presenečeni boste!