Sveti Duh nas ne le napravi zmožne upanja, marveč nam tudi daje, da smo sejalci upanja, da smo – kot on in zahvaljujoč njemu – paracliti, tolažniki in varuhi bratov, sejalci upanja. Kristjan lahko seje grenkobo, zmedo, a to ni krščansko, kdor to počne, ni dober kristjan. Sej upanje: sej olje upanja, sej vonj upanja in ne kisa grenkobe in obupa. Blaženi kardinal Newman je v svojem govoru dejal vernikom: »Ker se zavedamo lastnega trpljenja, lastne bolečine, lastnih grehov, nas to v umu in srcu vodi k vsakršnemu delu ljubezni do tistih, ki to potrebujejo. V skladu z lastnimi zmožnostmi bomo po podobi Paraclita – Svetega Duha – tolažniki v vseh pomenih, ki jih ta beseda vsebuje: zagovorniki, pomočniki, prinašalci tolažbe.«

papež Frančišek