Prizor ob prihodu v Šentjošt je edinstven. Foto: Ivo Žajdela

Spominsko slovesnost so pripravili Odbor za Kapelo mučencev, Župnija Šentjošt in Kulturno društvo Šentjošt. Mašo je ob somaševanju domačega župnika Franca Kadunca daroval prelat Anton Slabe, ki je v pridigi dejal, da je resnica Kapele mučencev zrasla iz življenja, ki je cenilo delo in skrb za blagor domačij in dežele, odnose v vasi, kjer se sosed soseda ne boji, ampak mu zaupa, kjer je poštenost tako normalna, da je hišni ključ lahko pod predpražnikom, in je beseda obljube sveta, tako pri poroki kot v dogovorih o meji in kupčijah. Ne zato, ker so to živeli, ampak zato, ker so to branili kot hišni zaklad in lastnino srca pred močjo zla, ki je v zagonu uničevanja zaplapolalo preko sveta, čeprav preoblečeno v obljube pravičnosti, enakosti, celo tovarištva.

Šentjoška narodna zastava, eden od simbolov spominskih slovesnosti. Foto: Ivo Žajdela

Niso ubili le ljudi, uničena so bila še cela desetletja njihovih življenj

Saj niso ubili le ljudi, uničena so bila še cela desetletja njihovih življenj, je poudaril pridigar. »Zajeten in vrednostno bogat del naroda je bil ubit v teh pomorih. Kako bogatejše in lepše bi bilo življenje tu gori, ko bi se to ne bilo dogodilo. Vse to je potrebno dvigniti do zavesti. Mar ne preišče zdravnik rane do potankosti, preden jo začne zdraviti?

Nas starejše, ki smo to doživljali, vsak dotik teh spominov znova zaboli, in se težko neobremenjeno spominjamo. Vendar moramo delati v sebi za to, da bolečina in žalost ohranita dostojanstvo, tako da ga ne prizadenejo ne laž zanikanja ne spretnost poniževanja ne krivičnost obsojanja in zavračanja, vse dokler ne priplava na površje resnica v svoji celovitosti. Ne za obsojanje, ampak za zdravje duš in naroda.«

Pridiga Antona Slabeta (besedilo v wordu)

V Šentjoštu lepo skrbijo za spomin na prednike. Tudi z veliko sliko vaških stražarjev, branilcev vasi pred nasiljem partizanov. Foto: Ivo Žajdela

Šentjošt je utrpel velike žrtve, kar je pustilo dolgotrajne posledice

»Prehajamo v četrto generacijo potomcev tistih, ki so doživeli vojno in komunistično revolucijo. Šentjošt je utrpel velike žrtve, ki so pustile dolgotrajne posledice. Požgane hiše in gospodarska poslopja, izropani domovi, zdesetkane družine, številni sorodniki, ki so ostali brez očetov, mam, sinov, hčera, mož in žena. Med smrtnimi žrtvami so bili tudi otroci. Posamezniki in družine so zapustili svoje domove in se podali v svet. Le še redki so neposredne priče krutosti zgodovinskega trenutka, ki je za vedno spremenil obličje naših vasi. Kljub poskusu uničenja duha, so uspeli preživeti in živeti,« je na začetku spominske slovesnosti dejala povezovalka programa.

V Šentjoštu spomin na ubite prednike gojijo na različne načine. Foto: Ivo Žajdela

Tisti, ki so izgubili najožje družinske člane

Med tistimi, ki so izgubili najožje družinske člane, je danes v župniji Šentjošt živih samo še osem ljudi: Ivan Raztresen, Silva Ušeničnik in Marta Končan so izgubili očeta. Ivan Šubic je izgubil oba starša, Ančka Končan je izgubila tri brate, bratje Matija, Peter in Miklavž Kavčič pa so izgubili pet bratov.

Med tistimi, ki so izgubili najožje družinske člane, je v župniji Šentjošt živih samo še osem ljudi. Prva vrsta: brata Matija Kavčič in Peter Kavčič (Miklavž Kavčič si je en dan prej zlomil kolk in je v bolnici). Druga vrsta: (na sredini) Silva Ušeničnik in Marta Končan. Tretja vrsta: (na sredini) Ivan Raztresen in Ančka Končan, žena Ivana Šubica, ki je bil bolan. Nekateri imajo tudi šopke, a niso neposredni sorodniki, ampak možje ali žene. Foto: Ivo Žajdela

Žrtve lahko vrednotimo in osmislimo tudi kot vir duhovne moči

Nerazrešena slovenska polpreteklost hromi življenje Slovencev kot skupnosti. Žrtve lahko vrednotimo in osmislimo tudi kot vir duhovne moči. Kot je zapisal Tone Rode, avtor pesnitve Maša za vstajenje Slovencev, je »... klic k vstajenju klic k dejavnemu življenju tukaj in zdaj, zavedajoč se, da nismo sami in da je vedno z nami občestvo svetnikov.« Avtor in hčerka Magdalena sta prebrala prve tri dele pesnitve.

Tone Rode, avtor pesnitve Maša za vstajenje Slovencev, in hčerka Magdalena sta prebrala prve tri dele. Foto: Ivo Žajdela

Ehrlichovo priznanje z medaljo so podelili Lojzetu Peterletu

Sledila je podelitev Ehrlichovega priznanja z medaljo. Odbor za podelitev Ehrlichovih priznanj podeljuje priznanja zaslužnim Slovenkam in Slovencem, ter ustanovam in društvom, ki s svojim delom, pogumom, vztrajnostjo, predanostjo in ljubeznijo ohranjajo spomin na bogato slovensko zgodovino in so nam v spodbudo, da to dediščino prenašamo naslednjim rodovom. V imenu Odbora je Ehrlichovo priznanje z medaljo letošnjemu prejemniku Lojzetu Peterletu izročil direktor Družine Tone Rode.

Ehrlichovo priznanje z medaljo je letošnjemu prejemniku Lojzetu Peterletu izročil direktor Družine Tone Rode. Foto: Ivo Žajdela

Nasmeh zgodovine ni le darilo, je tudi izziv

»Ko je slovenski narod stopil na pot samostojnosti, je bil Lojze Peterle, predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, med tistimi, ki so razumeli, da zgodovina ponuja priložnosti le redko. Sam je ta čas pozneje poimenoval 'nasmeh zgodovine',« so zapisali v utemeljitvi. Toda nasmeh zgodovine ni le darilo, je tudi izziv, ki ga prepoznajo in izkoristijo le ljudje z vizijo, pogumom in odgovornostjo. Peterle je pomagal voditi slovenski narod skozi enega najzahtevnejših in hkrati najlepših trenutkov njegove zgodovine. Skupaj s sodelavci ter ob močni podpori pogumnih Slovencev je tlakoval pot v samostojno, demokratično in evropsko prihodnost.

Ehrlichovo priznanje z medaljo je letošnjemu prejemniku Lojzetu Peterletu izročil direktor Družine Tone Rode. Foto: Ivo Žajdela

Omogočil je korake, ki so odprli prostor za raziskovanje zamolčane zgodovine

Pomemben del njegovega življenjskega poslanstva predstavlja prizadevanje za slovensko narodno spravo, saj je razumel, da demokratična prihodnost ne more biti zgrajena na zamolčanih grobovih in utišani resnici. Kot predsednik prve demokratične vlade je omogočil korake, ki so odprli prostor za raziskovanje zamolčane zgodovine, javni spomin na žrtve komunistične revolucije in popravo krivic. S tem je prispeval k temu, da se je slovenska družba začela soočati z najtežjimi poglavji svoje preteklosti.

Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade, med zahvalnim nagovorom. Foto: Ivo Žajdela

Človek pogovora, poslušanja in srečevanja

Kot državnik ni izgubil stika z ljudmi, ostal je človek pogovora, poslušanja in srečevanja. Lojzetova ljubezen do petja ter igranja na orglice je odsev njegove življenjske vedrine in veselega značaja. Orglice so postale njegov prepoznaven znak, s katerim navdušuje ljudi v domovini, Evropi in po svetu. V slovenski pesmi, druženju in iskrenem človeškem stiku je prepoznaval moč, ki povezuje.

Prizor iz šentjoške Kapele mučencev. Foto: Ivo Žajdela

Zvest vrednotam, ki jih je zagovarjal v času slovenske pomladi

Lojze Peterle je skozi svoje javno delovanje ostajal zvest vrednotam, ki jih je zagovarjal že v času slovenske pomladi: demokraciji, svobodi, spoštovanju človekovega dostojanstva, odgovornosti do naroda in odprtosti, do Evrope ter sveta. Njegova življenjska zgodba dokazuje, da je mogoče združevati pokončnost in dialog, načelnost in spoštovanje drugače mislečih, državniško odgovornost in pristno človečnost.

Šentjoški oltarni prt. Foto: Ivo Žajdela

Navdih prihodnjim rodovom Slovencev

Ehrlichovo priznanje zato prehaja v roke človeka, ki je s svojim delom odločilno zaznamoval slovensko zgodovino, hkrati pa ostal eden izmed iskrenih in preprostih državljanov z veliko ljubeznijo do slovenskega naroda. Kot tak je navdih prihodnjim rodovom Slovencev.

Odbor za podelitev Ehrlichovega priznanja mu je Ehrlichovo priznanje z medaljo podelil za njegov izjemen prispevek k slovenski osamosvojitvi, utrjevanju demokracije, prizadevanjem za resnico in spravo ter za zvestobo vrednotam, ki povezujejo slovenski narod.

Šentjoška narodna zastava, eden od simbolov spominskih slovesnosti. Foto: Ivo Žajdela

Pojem slovenske osamosvojitve in obraz demokratične pomladi

»Če Šentjošt, kot je zapisal Justin Stanovnik, ni le kraj, pač pa pojem, je tudi Lojze Peterle več kot le nosilec številnih javnih funkcij, je pojem slovenske osamosvojitve in obraz demokratične pomladi. In če je bila osamosvojitvena vojna, pri kateri je imel pomembno vlogo, dolga le deset dni, je to v Božji previdnosti morda zato, ker je bilo v preteklosti skozi palmo mučeništva vse to že pridobljeno. Tudi zato se je ob 35. obletnici osamosvojitve pomembno spominjati se posameznikov in krajev, ki so Slovencem prinesli ta blagoslov,« je dejala povezovalka programa.

Letos spominsko prireditev v Šentjoštu v cerkvi sv. Jošta spremlja razstava Križevpotni venec. Foto: Ivo Žajdela

Razstava Križevpotni venec, delo izdelovalca vitražev Marka Jermana

Letos spominsko prireditev v Šentjoštu v cerkvi sv. Jošta spremlja razstava Križevpotni venec, delo izdelovalca vitražev Marka Jermana. Umetnik je štirinajst postaj Križevega pota, ki so nastajali pet let, ubesedil v klasični pesniški formi sonetnega venca in vsako postajo dopolnil z likovno upodobitvijo v obliki vitraža. Zbirko kot petnajsta podoba dopolnjuje sklepni sonet ali magistrale v tehniki mozaika.

Marko Jerman je štirinajst postaj Križevega pota ustvarjal pet let. Foto: Ivo Žajdela

1/23