»Biti ali ne biti«, »ves svet je oder«, »videli smo že boljše dni« … Morda ne vemo natančno, iz katerih gledaliških del izvirajo te besede, toda našteti pogosto uporabljeni navedki so v izvirniku del bogate dediščine, ki jo je William Shakespeare zapustil svojemu maternemu jeziku, angleščini.



V letošnjem letu obhajamo 400-letnico smrti tega velikega angleškega dramatika, britansko gledališče Globe pa častitljivi jubilej praznuje z uprizarjanjem znamenite tragedije Hamlet po vseh svetovnih odrih. Nocoj igralce z Otoka nestrpno pričakujejo v Vatikanu, kjer bodo zgodbo o danskem princu uprizorili v Palazzo della Cancelleria v samem osrčju Rima.

Igralci britanskega gledališča Globe s produkcijo Hamleta po svetu potujejo že dve leti. Turnejo s primernim naslovom Globe to Globe (Svet svetu) so pričeli leta 2014, ob 450-letnici Shakespearjevega rojstva, doslej pa so nastopili že v več kot 170 državah, njihovo predstavo si je ogledalo več kot 100.000 ljudi, prepotovali pa so že skoraj 300.000 kilometrov. V nedeljo, 17. aprila, jih pričakujemo tudi na odru ljubljanske Drame.

Nocojšnja predstava je prva uprizoritev Shakespearjevega dela v Vatikanu, v Palazzo della Cancelleria pa so sicer osrednji prostori pravosodja Svetega sedeža. Predstavo je omogočilo tamkajšnje britansko veleposlaništvo v sodelovanju s Papeškim svetom za kulturo, z uprizoritvijo Hamleta pa Shakespearjeva dela tako dobivajo priznanje za prispevek k svetovni kulturi tudi s strani Vatikana.

Četudi niso izrazito versko obarvane, Shakespearjeve drame gledalce in bralce pritegnejo k premišljevanju o vprašanjih, ki pogosto vodijo na področje duhovnosti. Znameniti dramatik v svojih delih predstavlja izjemno uporabne in splošne teme in tudi ljudje, ki morda niso odprti za verska vprašanja, slej ko prej neizogibno začnejo razmišljati o večjih temah, denimo o pomenu in smislu življenja.

Zakaj so torej po 400 letih Shakespeare in njegova dela še vedno tako aktualni? Po besedah Emme Smith, profesorice, ki na oxfordski univerzi preučuje Shakespeara, je to zaradi njegove sposobnosti, da postavlja ogledalo stvarem, ki ljudi zanimajo še danes. »Pred kratkim, denimo, je Britanska knjižnica v Londonu izdala majhen delček Shakespearovih zapisov v drami z naslovom Knjiga Thomasa Mora, v kateri osrednji lik Thomas More ljudi spodbuja, naj bodo sočutni do beguncev in migrantov in zares osupljivo je, kako Shakespeare pravzaprav zelo neposredno nagovarja leto 2016.«

Shakespearjeve drame so povsem zapolnjene s prizori tragedije, komedije, ljubezni, maščevanja in sprave, toda kakšen odnos je imel dramatik sam do vere in religije? Emma Smith pravi, da je Shakespeare »očitno ustvarjal v obdobju, ko so bila vprašanja o veri in religiji na samem vrhu vesti vsakega posameznika. Vendarle pa lahko rečemo, da je bilo Shakespearovo očitno versko udejstvovanje vendarle malce manj goreče od večine njegovih sodobnikov …«

Medtem ko gledalci še naprej oblegajo odre, na katerih uprizarjajo Shakespearjeva dela in v vsakdanjem govoru vztrajno uporabljajo navedke iz njegovih dram, strokovnjaki pa nadaljujejo s seciranjem njegovega dela in dediščine, je precej očitno, da njegova priljubljenost še ne bo prav kmalu usahnila.

Vir: Vatican Radio
Foto: splet / Wikipedia / VR / AP