Zapri
Iskanje

Sikst III.

Objava: 27. 07. 2016 / 10:04
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 18.08.2021 / 14:35
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Sikst III.

Sikst III.

Papež

Kako veliko spoštovanje in ugled je užival Sikst že kot mlad duhovnik, kaže tudi dejstvo, da je bil zelo hitro po smrti svojega predhodnika in v popolnem soglasju klera in ljudstva izvoljen za papeža. Vsi so ga spoštovali in mu zaupali. V dokaj kratkem pontifikatu je prav zaradi svojega blagega značaja in miroljubnega nastopa uspel pomiriti mnoge spore in zgladiti nesoglasja, s tem pa je utrdil in zelo povzdignil ugled rimskega škofa.

Ime: Prvotno so njegovo ime zapisovali v grški obliki Ksist in šele kasneje začeli zanj uporabljati latinsko ime Sikst, ki pomeni število »šest«.

Rodil se je na začetku 4. stoletja v Rimu, umrl pa 19. (18.?) avgusta 440, prav tako v Rimu. 

Družina: O njegovi mladosti ne vemo ničesar, razen tega, da naj bi bil rojen Rimljan, njegovemu očetu pa naj bi bilo prav tako ime Ksist. Pripisujejo mu rodbinsko ime Colonna; rodbina je dala Cerkvi veliko škofov, kardinalov in svetnikov, a ta povezava ni zanesljiva.

Sodobniki: sv. Avguštin, sv. Ciril Aleksandrijski, antiohijski patriarh Janez, carigrajski patriarh Nestorij, cesar Valentinijan III., krivoverec Pelagij.

Izvolitev: Izvolili so ga 31. julija 432, na sedežu sv. Petra je ostal osem let, do svoje smrti. Bil je 44. papež po vrsti.

Predhodnik: sv. Celestin I. (422–432)

Naslednik: sv. Leon I. (440–461)

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Kreposti: Še kot duhovnik je v Rimu užival veliko veljavo, bil je izredno miroljuben mož, potrpežljiv in blagega značaja, dober kot kruh, a tudi trden kot skala in nepopustljiv, ko je šlo za vprašanje prave vere in zdravega nauka. Njegova posebna »ljubezen« je bila božja Mati Marija.

Dejavnost: S svojim vplivom in zaupanjem je prispeval k dokončni zmagi efeškega koncila; velikokrat je moral posredovati in miriti medsebojne napetosti med zagovorniki različnih idej (med carigrajskim in antiohijskim patriarhom, upornimi škofi v Iliriku). V samem Rimu pa je postavil ali obnovil številne cerkve: sezidal novo krstilnico v Lateranu, povečal baziliko sv. Lovrenca, baziliko sv. Petra, njegovo največje delo pa je temeljita povečava in okrasitev bazilike Marije Velike.

Dela: Ohranjena so njegova številna pisma, za nekatere spise, ki mu jih pripisujejo, pa ni izpričano, ali so res njegovi.

Upodobitve: Okrogla podoba v vrsti papežev v baziliki sv. Pavla prikazuje »značilno« podobo moža s košato belo brado in brki ter plešo v preprostem oblačilu, spominjajoč na upodobitve sv. Petra; na ostalih upodobitvah pa ima precej strog pogled in na glavi papeško krono (tiaro).

Grob: Na lastno željo so ga pokopali v baziliki sv. Lovrenca.

Goduje: 19. avgusta, prej 28. marca.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nazaj na vrh