Papež

Kako veliko spoštovanje in ugled je užival Sikst že kot mlad duhovnik, kaže tudi dejstvo, da je bil zelo hitro po smrti svojega predhodnika in v popolnem soglasju klera in ljudstva izvoljen za papeža. Vsi so ga spoštovali in mu zaupali. V dokaj kratkem pontifikatu je prav zaradi svojega blagega značaja in miroljubnega nastopa uspel pomiriti mnoge spore in zgladiti nesoglasja, s tem pa je utrdil in zelo povzdignil ugled rimskega škofa.

Ime: Prvotno so njegovo ime zapisovali v grški obliki Ksist in šele kasneje začeli zanj uporabljati latinsko ime Sikst, ki pomeni število »šest«.

Rodil se je na začetku 4. stoletja v Rimu, umrl pa 19. (18.?) avgusta 440, prav tako v Rimu. 

Družina: O njegovi mladosti ne vemo ničesar, razen tega, da naj bi bil rojen Rimljan, njegovemu očetu pa naj bi bilo prav tako ime Ksist. Pripisujejo mu rodbinsko ime Colonna; rodbina je dala Cerkvi veliko škofov, kardinalov in svetnikov, a ta povezava ni zanesljiva.

Sodobniki: sv. Avguštin, sv. Ciril Aleksandrijski, antiohijski patriarh Janez, carigrajski patriarh Nestorij, cesar Valentinijan III., krivoverec Pelagij.

Izvolitev: Izvolili so ga 31. julija 432, na sedežu sv. Petra je ostal osem let, do svoje smrti. Bil je 44. papež po vrsti.

Predhodnik: sv. Celestin I. (422–432)

Naslednik: sv. Leon I. (440–461)

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Kreposti: Še kot duhovnik je v Rimu užival veliko veljavo, bil je izredno miroljuben mož, potrpežljiv in blagega značaja, dober kot kruh, a tudi trden kot skala in nepopustljiv, ko je šlo za vprašanje prave vere in zdravega nauka. Njegova posebna »ljubezen« je bila božja Mati Marija.

Dejavnost: S svojim vplivom in zaupanjem je prispeval k dokončni zmagi efeškega koncila; velikokrat je moral posredovati in miriti medsebojne napetosti med zagovorniki različnih idej (med carigrajskim in antiohijskim patriarhom, upornimi škofi v Iliriku). V samem Rimu pa je postavil ali obnovil številne cerkve: sezidal novo krstilnico v Lateranu, povečal baziliko sv. Lovrenca, baziliko sv. Petra, njegovo največje delo pa je temeljita povečava in okrasitev bazilike Marije Velike.

Dela: Ohranjena so njegova številna pisma, za nekatere spise, ki mu jih pripisujejo, pa ni izpričano, ali so res njegovi.

Upodobitve: Okrogla podoba v vrsti papežev v baziliki sv. Pavla prikazuje »značilno« podobo moža s košato belo brado in brki ter plešo v preprostem oblačilu, spominjajoč na upodobitve sv. Petra; na ostalih upodobitvah pa ima precej strog pogled in na glavi papeško krono (tiaro).

Grob: Na lastno željo so ga pokopali v baziliki sv. Lovrenca.

Goduje: 19. avgusta, prej 28. marca.