Gregor Rogelj je govoril o kriteriju reforme postopka ugotavljanja ničnosti zakona.

V Šport hotelu na Otočcu poteka dvodnevni (v petek in soboto, 12. in 13. oktobra), mednarodni simpozij cerkvenih pravnikov.

Simpozij je organiziralo Hrvaško kanonistično društvo v sodelovanju s Teološko fakulteto v Zagrebu, Nadškofijo Ljubljana, Škofijo Novo mesto in Hrvaško škofovsko konferenco. Predsednica hrvaškega društva je dr. Lucija Boljat, duhovni voditelj pa dubrovniški škof Mate Uzinić.

Hrvaško kanonistično društvo vsako leto pripravi znanstveni simpozij, letošnji, ki je že dvanajsti po vrsti, je na predlog članov prvič potekal v Sloveniji, v večjem številu pa so se ga udeležili tudi sodelavci cerkvenih sodišč iz Ljubljane in Maribora ter nekateri cerkveni pravniki, ki živijo v tujini.

Predsednik cerkvenega sodišča v Ljubljani je Andrej Saje

Predsednik cerkvenega sodišča v Ljubljani in predavatelj cerkvenega prava na Teološki fakulteti (docent) Andrej Saje, ki je tudi član Hrvaškega kanonističnega društva, je dejal, da s Hrvati radi sodelujejo in si izmenjajo izkušnje. Sam z njimi sodelujem deset let.

Ker so bili vsi simpoziji do zdaj na Hrvaškem (lani v Sisku), je bila že nekaj let s hrvaške strani želja, da srečanje enkrat pripravijo v Sloveniji. Vsak simpozij je v drugi škofiji, kjer se poleg vsebin, ki jih obravnavajo, srečajo tudi z lokalno Cerkvijo, škofom in obiščejo kakšne znamenitosti. Poleg tega simpozija imajo slovenski sodniki tudi svoja srečanja.



Simpozij je poleg obravnavanih tem tudi lepa priložnost za medsebojno spoznavanje sodelavcev cerkvenih sodišč sosednjih krajevnih Cerkva, priložnost za izmenjavo izkušenj dobre prakse, utrjevanje medsebojnih prijateljskih vezi ter graditev občestva Cerkve in prijateljstva med sosednjimi narodi. Udeleženci simpozija so ob znanstvenem in strokovnem delu obiskali tudi Ljubljano, Brezje, Bled, Novo mesto in kartuzijo Pleterje.

Spremembe pri ugotavljanju ničnosti cerkvenega zakona

Vsakoletni simpozij obravnava teme, povezane z zakonskim in procesnim cerkvenim pravom, ki so aktualne za delo na cerkvenih sodiščih, pri čemer so letos v ospredju izzivi, ki jih prinašajo reforma in spremembe zakonodaje glede ugotavljanja ničnosti cerkvenega zakona. Osrednja tema razprav je posvečena aktualnim novostim, ki jih prinaša motu proprio papeža Frančiška Gospod Jezus, usmiljeni sodnik iz leta 2015. Ta dokument spreminja dosedanjo prakso dvostopenjske sodbe.

Odslej je za pravnomočnost sodbe dovolj sodba prvostopenjskega sodišča, pri čemer še vedno ostaja možnost pritožbe na drugostopenjsko sodišče. Za večjo učinkovitost sodišč je uvedena možnost predhodnega pogovora, kjer lahko stranke dobijo osnovne informacije o postopku, hkrati se lahko evidentira tudi okoliščine za uvedbo t. i. kratkega postopka pred škofom, ki ga ob sodelovanju za to usposobljenih oseb lahko izvede vsak krajevni škof.

Teme simpozijev so delo cerkvenih sodišč

Nekateri sodelujoči so tudi profesorji, nekateri pa le sodelavci sodišč, tako duhovniki kot laiki. Obravnavajo teme, ki so povezane s procesualnim in zakonskim pravom. Predvsem po letu 1915 je prišlo do nekaterih sprememb v postopkih ugotavljanja ničnosti zakona. Ko so dobili naslednje spremembe z enostopenjsko sodbo, pred tem je bila dvostopenjska, se je tudi postopek skrajšal. Imajo tudi kratek postopek pred škofom.

Za evidentne primere ničnosti zakonske zveze se lahko postopek zaključi pred krajevnim škofom, kar je bistveno hitreje, kot v rednem postopku. Obravnavajo tudi vlogo posameznih služb na cerkvenem sodišču, kot so sodnika, branilca, izvedenca, ki jih včasih potrebujejo, predvsem iz psihiatričnih ved, ali pravdnika (tožilca). Imajo precej sodelavcev.


Simpozija se je udeležilo okrog 80 cerkvenih pravnikov in sodelavcev.

Poleg predsednika imajo v Ljubljani še dvanajst do štirinajst sodelavcev (osem sodnikov, branilec zakonske vezi, to je neke vrste tožilec, izvedenci, notar in še kdo po potrebi). Večina jih je tudi duhovnikov (župnikov), tako da nihče ne opravlja samo tega dela.

Večino primerov rešijo v korist prosilcev

Največ se ukvarjajo z ugotavljanjem ničnosti zakona, ko zakonec ali celo oba po nekem času želita, da se zakon razreši tudi po cerkveni plati. Cerkveno sodišče ugotavlja, ali je bil zakon v resnici ničen. Cerkev namreč takšne ločitve, kot jo pozna civilno sodišče, ne pozna.

Skozi postopek ugotovijo, če je bila kakšna hiba v privolitvi v času sklenitve zakona, da je bil tak zakon nično sklenjen: na primer prisila v zakonu, ali kakšno hudo pomanjkanje, na primer zaradi bolezni (psihična, čustvena nezrelost), izključevanje kakšne bistvene zakonske sestavine, kot so rodnja otrok, ko gre za delno ali popolno simulacijo privolitve.

V Sloveniji imamo dve cerkveni sodišči, eno v Ljubljani, drugo v Mariboru. Ljubljansko metropolitansko sodišče obravnava še primere za novomeško in koprsko škofijo. Na leto sprejmejo od 40 do 60 primerov. Lani so jih rešili okrog 45, od tega večinoma v korist prosilcev, torej so bili v njihovem primeru zakoni razglašeni za nične.

V zadnjem času, ko je papež Frančišek spodbudil, da primere čim hitreje rešijo (naj pomagajo in bodo usmiljeni Samarijani razbitim družinam), je povpraševanje po postopkih nekoliko naraslo. Tako pomagajo ljudem iz njihovih dvomov.

Na simpoziju okrog 80 cerkvenih pravnikov in sodelavcev

Na letošnjem simpoziju so pod naslovom Personalne predpostavke za novi postopek ugotavljanja ničnosti zakona obravnavali kriterije reforme postopka ugotavljanja ničnosti zakona s posebnim poudarkom na personalnih predpostavkah in na različnih službah, ki so potrebne za nemoteno delo sodišča. Po novem je v ničnostnih postopkih dana možnost večjega sodelovanja laikov, vsi sodelavci pa morajo biti za delo primerno izobraženi in usposobljeni.

Simpozija se je udeležilo okrog 80 cerkvenih pravnikov in sodelavcev cerkvenih sodišč iz Hrvaške, Slovenije in iz sosednjih držav. Iz Slovenije so nastopili trije predavatelji: Gregor Rogelj je govoril o kriteriju reforme postopka ugotavljanja ničnosti zakona, Sebastijan Valentan o zakoncih kot aktivnih in pasivnih protagonistih postopka, Viktor Papež pa o sodnih uslužbencih.