Simpozij o Janezu Puharju
Simpozij o Janezu Puharju
Lani je minilo 200 let rojstva izumitelja fotografije na steklo in župnika Janeza Puharja, o čemer smo poročali tudi na naši spletni strani. Obletnico so še posebej zaznamovali v njegovem rojstnem mestu v Kranju, s številnimi dogodki pa so se ga spomnili tudi drugod. Dogodki so prispevali k boljšemu poznavanju Puharjevega dela in njegove dediščine. Danes se bodo sodelujoči znova srečali v Kranju, kjer bodo delili nova spoznanja o velikem rojaku, ki so jih nabrali v Puharjevem letu.
Simpozij ob koncu Puharjevega leta
"Projekt Puharjevo leto je bil tako odmeven in izjemen zaradi sodelovanja številnih navdušenih ljudi, da si zasluži imeniten zaključek," poudarjata daljna sorodnica kranjskega izumitelja Petra Puhar in predsednik Fotografskega društva Janez Puhar Kranj Vasja Doberlet. Zato sta danes, 26. avgusta, ko mineva natanko 201. leto od rojstva Janeza Puharja, pripravila sklepni simpozij.
Pred simpozijem bo mojster starih fotografskih tehnik Borut Peterlin portretiral mimoidoče v tehniki mokrega kolodija, to je v fotografskem postopku, izumljenem leta 1851. Fotografije na steklu pa bo mogoče tudi kupiti.
Uradni del srečanja bo odprl gostitelj in pokrovitelj simpozija, kranjski župan Boštjana Trilar. Nato bodo strokovnjaki osvetlili Puharjevo življenje in delo ter povzeli nova odkritja o njem. Hkrati bodo razmislili o načrtih za nadaljevanje raziskav in promocije Janeza Puharja.
Nagrobni spomenik in razstave
Glavna namen Puharjevega leta je bil namreč prav povečanje njegove prepoznavnosti med Slovenci. V Prešernovem gaju so mu postavili nagrobni spomenik in pripravili potujočo razstavo o Janezu Puharju ter osrednjo razstavo v Narodnem muzeju Slovenije, kjer so bili prvič do zdaj predstavljeni izvirniki njegovih svetlopisov.
Janez Puhar - prvi slovenski fotograf
Janez Puhar velja za prvega slovenskega fotografa. S fotografijo, takrat znano kot dagerotipijo, se je seznanil leta 1839. Ker je bil izvirni postopek predrag, je iznašel svojega, cenejšega. Za slikovno podlago je namesto kovine vzel steklo, za kar je moral prilagoditi tudi uporabo kemikalij, to je žveplovih izparin. Leta 1842 mu je kot prvemu na svetu uspelo ustvariti fotografijo na steklo.
Povzeto po STA, foto: revija Slo kraji, časi, ljudje



