Sinoda o Amazoniji: potreba po stalnem škofovskem organu
Sinoda o Amazoniji: potreba po stalnem škofovskem organu
V Vatikanu sta včeraj zasedali enajsta in dvanajsta generalna kongregacija sinode o Amazoniji. Na dopoldanskem zasedanju se je zbralo 180 sinodalnih očetov, navzoč je bil tudi papež Frančišek.
Ustanovitev stalnega škofovskega organa
Sinodalni očetje so na včerajšnjem srečanju izpostavili potrebo po ustanovitvi stalnega škofovskega organa, ki ga bo usklajevala Panamazonska cerkvena mreža (Repam), namenjen pa bo pospeševanju sinodalnosti za Amazonijo. Ta organ bi bil del Latinskoameriškega škofovskega sveta (Celam) in bi pomagal pri uresničevanju podobe Cerkve v Amazoniji z vidika učinkovitejše splošne pastorale. Organ bi delal na področju zaščite pravic staroselskih ljudstev, celostne formacije pastoralnih delavcev in organiziranja amazonskih seminarjev.
Observatorij za zaščito pravic
V sinodalni dvorani so razpravljali tudi o težavah, ki izvirajo iz časa kolonizacije: izpostavljena je bila notranja migracija staroselskih ljudstev in širjenje gospodarskih modelov, ki so roparskega in kolonialnega značaja in ki pogosto ubijajo. Zato sta potrebni specifična pastorala amazonskih ljudstev, ki so pogosto prisiljena v preseljevanje, ter zaščita njihovih človekovih in okoljskih pravic.
Misijonarska dejavnost
Med obravnavanimi temami je bilo tudi nasilje. Udeleženci sinode so poudarili, da je Amazonija kakor posiljena ženska, katere krik je treba slišati, kajti samo tako se bo vzbudila evangelizacija. Do učinkovitega oznanjevanja evangelija lahko pride samo v stiku z bolečino sveta, ki čaka, da ga odreši Kristusova ljubezen. Pri tem so izpostavili dragocen zgled misijonarjev mučencev tega območja, ki so dali svoje življenje v imenu nezaščitenih amazonskih ljudstev. Misijonarsko delo v Amazoniji bi moralo biti deležno večje podpore.
Ekumenski izziv
Pri misijonarskem prizadevanju je treba upoštevati tudi ekumenski vidik, kajti misijonarska Cerkev je tudi ekumenska Cerkev. Krščanska evangelizacija, daleč od prozelitizma ali medkrščanskega kolonializma, pomeni svobodno povabilo, namenjeno svobodi drugih, naj se vključijo v dialog.
Evharistija
Odgovori na težke razmere v Amazoniji prihajajo iz evharistije, po kateri prihaja Božja milost, ter iz razširjene službenosti, ki se začne tudi pri ženskah, očitnih protagonistkah pri posredovanju korenitega čuta za življenje. Vprašati bi se morali, ali ni ravno zdaj primeren čas za premislek o službi, saj imajo mnoge skupnosti težave z obhajanjem evharistije zaradi pomanjkanja duhovnikov. Podan je bil predlog za spremembo meril pri izbiri in pripravi služabnikov, pooblaščenih za obhajanje tega zakramenta.
Dvanajsta in zadnja generalna kongregacija
Papež se je udeležil tudi dvanajste in zadnje generalne kongregacije na sinodi o Amazoniji, ki je zasedala včeraj popoldan, navzočih pa je bilo 173 sinodalnih očetov. Danes zjutraj so udeleženci sinode znova začeli delo v manjših jezikovnih skupinah, njihovo delo pa bo predstavljeno jutri popoldan.
Pomoč žrtvam izkoriščanja, večja soodgovornost
V sinodalni dvorani so na zadnjem zasedanju spregovorili o otrocih z ulice, ki jim Cerkev pomaga, da ne bi postali žrtve izkoriščanja. Zavedati pa se moramo, da je treba odpraviti tudi vzroke za obstoječe težave. Ljudi je treba bolje osvestiti, da si morajo tudi sami oblikovati svojo prihodnost.
Poleg sodi tudi skrb za okolje, ki zahteva odziv vsakega posameznika, saj je na kocki prihodnost celotnih generacij. Zaščita Amazonije pred človekovim uničenjem je odgovornost vsega človeštva, ozaveščanje o tej odgovornosti pa je tudi stvar izobraževanja. Podan je bil predlog, da bi kanonskemu pravu dodali zakonik o dolžnostih kristjana na področju okoljevarstva.
Potreba po okoljskem spreobrnjenju
Znova je bila izpostavljena potreba po temeljitem okoljskem, sinodalnem in celostnem spreobrnjenju h Kristusu in njegovem evangeliju. Delovati moramo kot vesoljna družina, prebivalci amazonskega območja pa se morajo zavedati, da lahko sami ustvarjajo svojo prihodnost in zanjo tudi prevzeti odgovornost.
Drama občestev brez duhovnikov
Udeleženci sinode so znova spomnili na resnične težave številnih občestev, na območju Amazonije jih je okoli 70 %, ki jih duhovniki obiščejo le enkrat ali dvakrat na leto. Prikrajšani so za zakramente, Božjo besedo in obhajanje vseh obredov, ki predstavljajo središče krščanskega življenja, ob božiču, veliki noči, binkoštih ipd. Nekateri katoličani se odločijo za obisk drugih krščanskih veroizpovedi, da ne bi ostali »ovce brez pastirja«. Vesoljna Cerkev do tega ne sme ostati brezbrižna.
Na večini oddaljenih območij je gorečnost za misijonarjenje že ugasnila, nekatera področja pa trpijo za posledicami, ki so jih povzročili veliki, netrajnostni rudarski projekti: boleznimi (mnoge med njimi so neozdravljive), trgovino z drogami in izgubo istovetnosti. Mednarodno skupnost je treba ozavestiti, da ne bo vlagala v industrijske projekte, ki okoliškemu prebivalstvu povzročajo škodo in bolezen. Poleg tega Amazonija potrebuje misijonarje, saj so edini, ki jim območno prebivalstvo še zaupa.
Migranti v mestih, ločeni od svojih ozemelj
Cerkev je poklicana, da vstopi v vsakdanja življenja ljudi – prijateljsko in sinodalno. V sinodalni dvorai so znova spregovorili o migrantih, ki so se iz domačih, podeželskih okolij primorani seliti v mesta – tam pa se morajo soočati z zelo nasprotujočimi se razmerami: politično, družbeno, gospodarsko in bivanjsko praznino ter razjarjenim individualizmom. Oznanjevanje evangelija je tam dolžnost in na ta način mesto postane prostor za misijon in posvečevanje.
Na koncu so sinodalni očetje spregovorili še o problemu hrane. S svojo svežo in čisto vodo bi Amazonka lahko prispevala k zmanjševanju lakote v svetu – s tega območja prihaja namreč kar 26 % pitne vode. Zaradi tega dejstva bi bilo na tem območju smiselno spodbujati trajnostne projekte.
Papeževa sklepna beseda
Ob zaključku dvanajste generalne kongregacije je za besedo prosil še papež Frančišek, po koncu njegovega nagovora pa so si udeleženci sinode ogledali film o bolniški ladji, poimenovani po papežu Frančišku, ki je začela obratovati v letošnjem avgustu. Ta »plavajoča« bolnišnica služi dvema namenoma: več sto tisočim prebivalcem brazilske zvezne države Para vzdolž Amazonke, ki so dostopni le po rečni poti, prinaša evangelij in zdravniško oskrbo.
Vir: Radio Vatikan / Vatican News
Foto: Vatican Media



