Eden izmed udeležencev izredne sinode o Amazoniji je tudi irski duhovnik, ki kot misijonar že petdeset let deluje v Latinski Ameriki.

P. Peter Hughes je večino svojega življenja preživel v Peruju in je tesno povezan z ustanovitvijo in razvojem Panamazonske cerkvene mreže REPAM, dejavno pa je sodeloval tudi pri pripravah na izredno sinodo.

V pogovoru za Vatican News je dejal, »kako jasna je Božja volja, ki jo posreduje papež Frančišek, posebej preko svojih dokumentov in prav izrecno preko okoljske okrožnice Hvaljen, moj Gospod«, da je skrb za planet in vse njegove prebivalce »v osrčju naše krščanske vere«.

P. Hughes je prepričan, da se je Cerkev odločila braniti Amazonijo in njena ljudstva »iz ljubezni do Boga«: »To je naš način zahvale, naš način, da pokažemo svoje veselje do Boga, svojo hvaležnost do Božjega stvarstva, do vseh njegovih živih bitij na zemlji.«

Cerkev je na svoja ramena prevzela nalogo, da opozori na potrebo po skrbi za zemljo in da brani območje, »ki je tako pomembno in tako napadeno, deležno nasilja in uničenja okolja, in ogrožena so ljudstva, ki tam živijo že na tisoče let,« je pojasnil p. Hughes, ki predlaga, da bi morali vsi »stopiti korak nazaj, k temeljem Svetega pisma,« ki pripovedujejo o stvarjenju nebes in zemlje.

Po njegovem mnenju bi nam to omogočilo narediti velik korak naprej v življenju Cerkve v tem trenutku: »To se mi zdi – in tako menijo mnogi – zelo pomemben trenutek v življenju Cerkve, ko nas Gospod kliče, naj obnovimo duha vere in našega katolištva, naj sodelujemo v skrbi za naš skupni dom.«

Čas za celostno ekologijo

P. Hughes je pojasnil, da to pomeni skrb za vse ljudi, ki so najbolj ranljivi – za uboge in odrinjene, »pot v prihodnost pa je lahko le 'celostna ekologija', kot jo imenuje papež Frančišek, ko so ubogi in okolje med seboj povezani in delujejo usklajeno«.

Sodelovanje staroselcev v pripravi na sinodo

Irski duhovnik je še povedal, da so staroselci z območja Amazonije intenzivno sodelovali pri pripravah na izredno sinodo. Kot je dejal, so »izredno hvaležni, posebej papežu Frančišku, da je sklical to zasedanje, med katerim se končno lahko sliši glas amazonskih ljudstev«.

Posnetih 87.000 staroselskih glasov

Celoten postopek priprav je trajal skoraj dve leti, v tem obdobju pa je bilo organiziranih 45 ozemeljskih srečanj, »da bi dali priložnost vsej amazonski Cerkvi, da se sreča s svojimi škofi in jim zaupa svoje trpljenje in skrbi, kaj doživljajo v vsakdanjem življenju kot žrtve izkoriščevalske industrije, ki z njihovim okoljem ravna tako, da je vedno bolj škodljivo za njihovo zdravje, njihovo zemljo in njihove reke«.

V procesu priprav so predstavniki staroselskih ljudstev jasno in glasno izrazili svoje strahove in občutja: »Vse to je zabeleženo, saj smo posneli več kot 87.000 glasov,ki izražajo globoko zahvalo, predvsem papežu Frančišku in Cerkvi, ker imajo možnost, da prvič na tako visoki ravni povzdignejo svoj glas, izrazijo svoje skrbi, ne le za Katoliško cerkev, temveč za celotno družbo.«

Subjekti lastne zgodovine

P. Hughes opozarja, da so staroselci z območja Amazonije tokrat prvič »postali subjekti lastne zgodovine in si žeijo svoj prostor za mizo. Želijo si, da bi bilo slišati njihov glas na koncertu narodov«. Zato, poudarja irski misijonar, sinoda zaznamuje ključen trenutek za navzočnost amazonskih ljudstev ne le v življenju Cerkve, temveč v svetu nasploh, kajti, kakor je slišati iz sinodalne dvorane, »v uničevanje okolja ni vpletena le Cerkev, ampak gospodarske, politične in kulturne moči vseh nas«.

Ob koncu drugega tedna sinodalnih zasedanj je p. Hughes pohvalil odlično vzdušje in ozračje na sinodi: »Ozračje je zelo resno, ljudje so zelo dobro pripravljeni in pripravljalnemu procesu je izrečeno veliko priznanje.« Misijonar je zadovoljen, da so škofje in staroselci med seboj tako tesno povezani, poleg tega pa se mu zdi pomembno, da je »ozračje tako slovesno: v zraku je radost, resničen občutek navzočnosti Svetega Duha na tokratni sinodi«.

Vir: Vatican News
Foto: Vatican Media